Preprosta domača juha, ki je bila nekoč ena najpogostejših jedi na slovenskih mizah, danes pa si jo navadno pripravimo samo takrat, ko smo prehlajeni ali imamo prebavne težave. Juha namreč blagodejno vpliva na prebavo, zapira črevo in regulira odvajanje, predvsem pa nas prijetno pogreje in okrepča.
V loncu razpustimo maslo ali mast. Po razpuščeni maščobi potrosimo moko in jo na šibkem ognju med mešanjem svetlo do rahlo rjavo popražimo. Pazimo, da moke ne zažgemo!
Postopoma prilivamo vodo ter nenehno mešamo, da se stopijo vse grudice. Po okusu začinimo s soljo, po želji tudi s kumino, in juho kuhamo 5 minut, da zavre.
V posodici dobro razžvrkljamo jajca in jih med nenehnim mešanjem počasi zakuhamo v vrelo juho. Kuhamo še 1 do 2 minuti, da jajce zakrkne, potem pa lonec odstavimo, juho serviramo v skodelice ali globoke krožnike in takoj postrežemo. Po juhi pred serviranjem po želji potrosimo malo sesekljanega peteršilja in/ali drobnjaka.
Namesto vode lahko uporabimo jušno osnovo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 72.34 KJ | 187.23 KJ | 0.86 % | 2.24 % |
17.29 kCal | 44.75 kCal | 0.86 % | 2.24 % | |
Beljakovine | 0.19 g | 0.5 g | 0.38 % | 1 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 1.45 g 0 g | 3.75 g 0 g | 0.54 % | 1.39 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 1.16 g 0.68 g | 3 g 1.75 g | 1.66 % 3.4 % | 4.29 % 8.75 % |
Vlaknine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 1.35 mg | 3.5 mg | ||
Kalij | 2.32 mg | 6 mg | ||
Kalcij | 3.48 mg | 9 mg | ||
Fosfor | 2.32 mg | 6 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 0.58 mg | 1.5 mg | ||
Vitamin A | 36.14 iu | 93.5 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).