Četudi se vam kombinacija slane karamele in grenko-sladke čokoladne kreme na prvi pogled morda ne zdi najbolj obetajoča, se boste že po prvem grižljaju strinjali, da je to ena najboljših sladic, kar ste jih poskusili.
Hlajenje pite v hladilniku ni všteto v čas priprave!
Testo: V skledi zmešamo moko, sladkor in sol. Maslo narežemo na kocke in ga potrosimo po sestavinah v skledi. Maščobo s konicami prstov vgnetemo v suhe sestavine in mešanico pri tem dvigamo, da postane zračna in podobna drobtinam. Dodamo rumenjake in vaniljev izvleček ter sestavine s hladnimi rokami na hitro pognetemo v testo, ki ga oblikujemo v kepo, sploščimo v disk, zavijemo v folijo za živila in za 30 minut shranimo v hladilnik. Če je testo presuho, mu dodamo še eno ali dve žlici hladne vode.
Okrogel pekač za pite (premera 23 cm) namastimo z maslom. Ohlajeno testo pustimo stati na sobni temperaturi 5 minut, da se malo zmehča, potem pa ga na pomokani delovni površini razvaljamo v večji krog (premera približno 28 cm in debeline 0,5 cm). Razvaljano testo položimo v namaščen pekač in ga s prsti rahlo pritisnemo ob dno in obod. Na dnu ga na več mestih prebodemo z vilicami, testo, ki gleda čez rob pekača, pa odstranimo s pomočjo valjarja. Pekač s testom za 30 minut shranimo v hladilnik.
Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Testo pokrijemo s kosom papirja za peko (alufolijo) in po njem razporedimo suha fižolova zrna (kroglice za peko). V ogreti pečici ga pečemo 15 minut, potem pa odstranimo papir za peko in stročnice in testo pečemo še 10 do 15 minut, da se lepo zlato rjavo obarva.
Karamela: V manjši kozici do vretja segrejemo smetano. V večjo kozico z debelim dnom dodamo sladkor in vodo. Vsebino na srednji temperaturi brez mešanja počasi segrevamo in ko se ves sladkor raztopi, temperaturo nekoliko povišamo ter sladkorni sirup kuhamo še toliko časa, da postane lepe jantarjeve barve.
Kozico odstavimo in počakamo, da izginejo mehurčki. Previdno prilijemo vročo smetano, ponovno pristavimo na kuhalnik in med nenehnim mešanjem kuhamo na nizki temperaturi, da se karamel zgosti. Odstavimo, dodamo maslo in sol ter dobro premešamo, da dobimo povsem gladko karamelno zmes, ki jo vlijemo na pečeno testo. Počakamo, da se karamela ohladi na sobno temperaturo, potem pa pito za 3 do 4 ure shranimo v hladilnik, da se karamela dobro ohladi in strdi.
Čokoladna krema: Čokolado grobo sesekljamo. V kozici do vretja segrejemo smetano in z njo prelijemo čokolado v skledi. Počakamo 1 do 2 minuti, ne da bi mešali, potem pa sestavine nežno premešamo z lopatko, da dobimo enotno in povsem gladko čokoladno kremo, ki jo vlijemo na ohlajeno karamelo. Pito shranimo v hladilnik še za 2 uri, da se strdi in ohladi tudi čokoladna krema.
Ko želimo pito postreči, jo previdno odstranimo iz pekača in položimo na lep krožnik ali pladenj. Potrosimo jo s kakavom v prahu, razrežemo na kose in postrežemo.
Pito lahko na koncu potrosimo še z nekaj zrnci solnega cveta.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1982.17 KJ | 1555.07 KJ | 23.69 % | 18.58 % |
| 473.75 kCal | 371.67 kCal | 23.69 % | 18.58 % | |
| Beljakovine | 3.19 g | 2.5 g | 6.38 % | 5 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 62.03 g 43.66 g | 48.67 g 34.25 g | 22.97 % | 18.03 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 23.37 g 14.23 g | 18.33 g 11.17 g | 33.39 % 71.15 % | 26.19 % 55.85 % |
| Vlaknine | 1.38 g | 1.08 g | 5.52 % | 4.32 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 1.38 mg | 1.08 mg | ||
| Magnezij | 26.77 mg | 21 mg | ||
| Kalij | 115.68 mg | 90.75 mg | ||
| Kalcij | 21.56 mg | 16.92 mg | ||
| Fosfor | 72.76 mg | 57.08 mg | ||
| Cink | 0.21 mg | 0.17 mg | ||
| Selen | 9.56 mg | 7.5 mg | ||
| Vitamin A | 617.15 iu | 484.17 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0.21 mg | 0.17 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
