Piškoti iz mletih orehov, rozin (brusnic) in čokolade še vedno vsebujejo sladkor, vendar v manjši količini. Odlični pa so predvsem zaradi naslednje lastnosti: v njih ni niti enega grama moke!
Rozine (brusnice) preberemo, speremo pod tekočo vodo, osušimo na sveži brisači in stresemo v skledo. V skledo vlijemo rum, premešamo in pustimo stati 15 minut.
Temno čokolado narežemo na majhne koščke. V skledo z rozinami dodamo čokoladne koščke, mlete orehe, sladkor, vanilijev sladkor in 4 jajca. Vse skupaj z metlico dobro premešamo, da dobimo gladko testo. Pekač namastimo (obložimo s papirjem za peko) in pečico vklopimo na 180 stopinj.
Ž žlico na namaščen pekač polagamo kupčke testa. Kupčke nekoliko sploščimo, da dobijo obliko piškotov. Piškote pečemo v ogreti pečici 10 - 15 minut.
Pečene piškote dobro ohladimo, preložimo na servirni pladenj in ponudimo.
V piškote lahko vmešamo tudi cimet, brusnice, mlete lešnike ...
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 1683.35 KJ | 1952.67 KJ | 20.12 % | 23.34 % |
402.33 kCal | 466.7 kCal | 20.12 % | 23.34 % | |
Beljakovine | 7.84 g | 9.1 g | 15.68 % | 18.2 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 36.12 g 14.05 g | 41.9 g 16.3 g | 13.38 % | 15.52 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 25.34 g 5.95 g | 29.4 g 6.9 g | 36.2 % 29.75 % | 42 % 34.5 % |
Vlaknine | 4.05 g | 4.7 g | 16.2 % | 18.8 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 2.5 mg | 2.9 mg | ||
Magnezij | 75.34 mg | 87.4 mg | ||
Kalij | 421.9 mg | 489.4 mg | ||
Kalcij | 54.74 mg | 63.5 mg | ||
Fosfor | 189.31 mg | 219.6 mg | ||
Cink | 1.29 mg | 1.5 mg | ||
Selen | 8.79 mg | 10.2 mg | ||
Vitamin A | 176.38 iu | 204.6 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 1.29 mg | 1.5 mg | ||
Vitamin D | 0.43 mg | 0.5 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).