Pripravite grške ražnjiče, ponudite jih s tzatzikijem in pita kruhom ter uživajte v pristnih mediteranskih okusih.
Mariniranje mesa ni všteto v čas priprave.
Piščančje meso operemo, osušimo in narežemo na 2,5 cm velike kose, ki jih stresemo v skledo. Dodamo origano, sol, poper, olivno olje, limonin sok in drobno sesekljan česen. Sestavine dobro premešamo, da se vsi kosi mesa lepo začinijo. Skledo pokrijemo in za vsaj 3 ure (najbolje kar čez noč) shranimo v hladilnik.
Segrejemo žar (ali ponev). Marinirane kose mesa nabodemo na lesene ali kovinske palčke. Rešetke žara namastimo z oljem. Nabodala na vsaki strani pečemo približno 3 minute oziroma toliko časa, da se na vseh straneh lepo rjavo zapečejo.
Pečene ražnjiče serviramo na krožnike in ponudimo skupaj z izbrano prilogo.
Če bomo piščančje meso nanizali na lesene palčke, jih pred uporabo 30 minut namakamo v hladni vodi.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 787.6 KJ | 1608.75 KJ | 9.41 % | 19.23 % |
| 188.24 kCal | 384.5 kCal | 9.41 % | 19.23 % | |
| Beljakovine | 17.5 g | 35.75 g | 35 % | 71.5 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 1.71 g 0 g | 3.5 g 0 g | 0.63 % | 1.3 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 11.02 g 2.2 g | 22.5 g 4.5 g | 15.74 % 11 % | 32.14 % 22.5 % |
| Vlaknine | 0.49 g | 1 g | 1.96 % | 4 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 1.22 mg | 2.5 mg | ||
| Magnezij | 23.25 mg | 47.5 mg | ||
| Kalij | 217.73 mg | 444.75 mg | ||
| Kalcij | 35.37 mg | 72.25 mg | ||
| Fosfor | 148.09 mg | 302.5 mg | ||
| Cink | 1.84 mg | 3.75 mg | ||
| Selen | 12.24 mg | 25 mg | ||
| Vitamin A | 108.19 iu | 221 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 2.81 mg | 5.75 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
