Piščančje palčke na žaru
Marinado pripravimo nekaj ur prej ali pa celo dan prej in pustimo, da se meso navzame okusov in dišav. Odlično za piknike!
Marinado pripravimo nekaj ur prej ali pa celo dan prej in pustimo, da se meso navzame okusov in dišav. Odlično za piknike!
Piščančja prsa operemo in osušimo s papirnato brisačo. Zrežemo jih na kocke in stresemo v skledo. V skledo dodamo še oljčno olje, limonin sok, sol, poper in mleto papriko. Z rokami vse skupaj dobro pšremešamo, zalijemo z vinom in še enkrat premešamo. Česen in čebulo olupimo in narežemo na večje kose, ki jih dodamo v skledo. Vse sestavine pretresemo in pustimo v hladilniku vsaj 2 uri.
Pripravimo žar in rešetko za žar namastimo z oljem. Na lesene palčke natikamo koščke piščanca in preden nabodala položimo na rešetko, jih še enkrat potopimo v marinadi. Z vseh strani spečemo do zlato-rjave barve in serviramo.
Piščančje palčke lahko spečemo tudi na žar ponvi.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 737.43 KJ | 1274.03 KJ | 8.81 % | 15.23 % |
176.25 kCal | 304.5 kCal | 8.81 % | 15.23 % | |
Beljakovine | 14.76 g | 25.5 g | 29.52 % | 51 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 2.75 g 0.58 g | 4.75 g 1 g | 1.02 % | 1.76 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 10.85 g 1.88 g | 18.75 g 3.25 g | 15.5 % 9.4 % | 26.79 % 16.25 % |
Vlaknine | 0.14 g | 0.25 g | 0.56 % | 1 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 21.13 mg | 36.5 mg | ||
Kalij | 204.62 mg | 353.5 mg | ||
Kalcij | 19.82 mg | 34.25 mg | ||
Fosfor | 136.89 mg | 236.5 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 12.01 mg | 20.75 mg | ||
Vitamin A | 62.22 iu | 107.5 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 3.18 mg | 5.5 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).