Piščančja bedra v marinadi iz javorjevega sirupa ali meda, pečena v enem pekaču skupaj s sladkim krompirjem in brstičnim ohrovtom. Hitro pripravljena jed, idealna za jedilnik po praznikih.
Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Večji pekač obložimo s papirjem za peko.
V skledi zmešamo javorjev sirup ali med, eno žlico olivnega olja, osmukane timijanove lističe, česen, sol in poper. V marinado damo piščančja bedra in pustimo stati.
Medtem očistimo in razpolovimo brstični ohrovt, sladki krompir pa narežemo na krhlje, debeline 2 do 3 centimetre.
Zelenjavo damo na pekač in jo pokapamo s preostankom olivnega olja, solimo ter premešamo.
Zelenjavo razmaknemo in mednjo položimo piščančja bedra. Potisnemo v ogreto pečico za 15 minut.
Pekač vzamemo iz pečice, zelenjavo in meso obrnemo. Temperaturo zvišamo na 220 stopinj Celzija in pečemo še 15 do 20 minut. Serviramo z orehi, ki smo jih na suho popražili v ponvi.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 621.37 KJ | 2773.99 KJ | 7.43 % | 33.15 % |
148.51 kCal | 663 kCal | 7.43 % | 33.15 % | |
Beljakovine | 6.22 g | 27.75 g | 12.44 % | 55.5 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 11.93 g 2.91 g | 53.25 g 13 g | 4.42 % | 19.72 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 8.23 g 1.57 g | 36.75 g 7 g | 11.76 % 7.85 % | 52.5 % 35 % |
Vlaknine | 2.24 g | 10 g | 8.96 % | 40 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.45 mg | 2 mg | ||
Magnezij | 28.17 mg | 125.75 mg | ||
Kalij | 304.58 mg | 1359.75 mg | ||
Kalcij | 33.99 mg | 151.75 mg | ||
Fosfor | 86.46 mg | 386 mg | ||
Cink | 0.34 mg | 1.5 mg | ||
Selen | 3.64 mg | 16.25 mg | ||
Vitamin A | 6609.1 iu | 29505.5 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 20.33 mg | 90.75 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).