Pira se na naših krožnikih navadno ne znajde prav pogosto, kar je v resnici velika škoda. Gre za prastaro zvrst pšenice, ki ima veliko pozitivnih učinkov na telo. Predvsem je bogata z beljakovinami in vlakninami, priporočljiva pa je tudi za tiste, ki so alergični na gluten v pšenici.
Pirino kašo stresemo na cedilo in jo dobro speremo pod tekočo vodo. V rahlo osoljeni vreli vodi jo kuhamo 20-30 minut. Kuhano kašo odcedimo in ohladimo.
Paradižnike operemo in jih razrežemo na četrtine. Peteršilj grobo sesekljamo. Koruzo odcedimo in jo oplaknemo pod tekočo vodo. Iz pločevinke tune odlijemo vodo.
V skledo dodamo ohlajeno kašo ter jo začinimo z olivnim oljem in limoninim sokom. Primešamo odcejeno in razkosano tuno, češnjeve paradižnike, koruzo in peteršilj. Sestavine dobro premešamo. Solato poskusimo in jo po potrebi dodatno začinimo s soljo in/ali poprom.
Namesto peteršilja lahko uporabimo baziliko, v solato pa lahko po želji dodamo tudi olive, feto in rdečo papriko.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 555.38 KJ | 1866.06 KJ | 6.64 % | 22.3 % |
132.74 kCal | 446 kCal | 6.64 % | 22.3 % | |
Beljakovine | 10.42 g | 35 g | 20.84 % | 70 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 5.06 g 0.89 g | 17 g 3 g | 1.87 % | 6.3 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 6.85 g 0.6 g | 23 g 2 g | 9.79 % 3 % | 32.86 % 10 % |
Vlaknine | 0.3 g | 1 g | 1.2 % | 4 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 22.32 mg | 75 mg | ||
Kalij | 202.98 mg | 682 mg | ||
Kalcij | 9.52 mg | 32 mg | ||
Fosfor | 117.26 mg | 394 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 28.87 mg | 97 mg | ||
Vitamin A | 200.6 iu | 674 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 6.55 mg | 22 mg | ||
Vitamin D | 0.89 mg | 3 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).