Kljub temu, da kruh ne vsebuje kvasa, je zelo rahel, med peko pa tudi lepo naraste. Za to poskrbi soda bikarbona, ki v kombinaciji z dodatki, ki vsebujejo kisline (kislo mleko, pinjenec, jogurt, limonin sok ali kis), povzroča nastajanje plina ogljikove kisline, ki nabrekne in rahlja testo.
Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. V veliko skledo presejemo obe moki, sodo in sol. Presejene sestavine dobro premešamo in na sredini naredimo jamico, v katero vlijemo pinjenec. S kuhalnico dobro premešamo, da se vse sestavine sprimejo in dobimo grobo testo, ki ga stresemo na pomokano površino in gnetemo 1 minuto.
Testo položimo na pekač, oblikujemo v hlebček in na vrhu z nožem naredimo križ. Testo nato s čopičem premažemo z malo pinjenca in potrosimo s semeni in polento. Kuh pečemo v ogreti pečici 35 minut oziroma tako dolgo, dokler ne dobi lepe rjave barve. Pečen kruh pred serviranjem ohladimo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1391.39 KJ | 1182.69 KJ | 16.63 % | 14.13 % |
| 332.55 kCal | 282.67 kCal | 16.63 % | 14.13 % | |
| Beljakovine | 12.16 g | 10.33 g | 24.32 % | 20.66 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 69.8 g 0.98 g | 59.33 g 0.83 g | 25.85 % | 21.97 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 2.35 g 0 g | 2 g 0 g | 3.36 % 0 % | 2.86 % 0 % |
| Vlaknine | 9.8 g | 8.33 g | 39.2 % | 33.32 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 3.33 mg | 2.83 mg | ||
| Magnezij | 190.39 mg | 161.83 mg | ||
| Kalij | 658.63 mg | 559.83 mg | ||
| Kalcij | 121.57 mg | 103.33 mg | ||
| Fosfor | 474.51 mg | 403.33 mg | ||
| Cink | 2.35 mg | 2 mg | ||
| Selen | 32.16 mg | 27.33 mg | ||
| Vitamin A | 4.31 iu | 3.67 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
