Sveža ribja jušna osnova poskrbi za prav poseben okus, ki ga zaokrožajo sveže klapavice. Naj vas požgečka misel na morje in razveselijo izvrstni okusi morskih dobrot.
Odprte školjke takoj zavržemo, ostale pa pod hladno vodo temeljito skrtačimo s trdo krtačo, da jim odstranimo bisovne nitke ali t. i. brado. Paradižnike in peteršilj temeljito operemo. Paradižnike narežemo na koščke, peteršilj pa na drobno nasekljamo. Čebulo olupimo in na drobno nasekljamo.
Na kuhalnik pristavimo kozico z večjo količino osoljene vode. Počakamo, da voda zavre, nato pa vanjo stresemo špagete. Kuhamo jih minuto manj, kot je označeno na embalaži.
Na kuhalnik pristavimo teflonsko ponev, v kateri segrejemo olje. Čebulo na olju pražimo tako dolgo, da postekleni in se nekoliko zmehča. Nato dodamo paradižnik, prilijemo belo vino in čisto ribjo jušno osnovo ter na zmernem ognju kuhamo približno 5 minut.
Nato v ponev dodamo klapavice, ki jih kuhamo približno 7 minut. Zavržemo vse tiste školjke, ki se med kuhanjem niso odprle. Kuhane špagete dobro odcedimo in jih stresemo v ponev. Dodamo peteršilj, po okusu začinimo s soljo in poprom in vse skupaj dobro premešamo. Kuhamo še 1–2 minuti, da se jed dobro pregreje.
Špagete serviramo v segrete krožnike in jed postrežemo gostom.
Pri kuhanju testenin se ravnamo po pravilu, da na 100 g testenin uporabimo liter vode. Na liter vode pa uporabimo od 10 do 12 g soli.
Špagete lahko nadomestimo tudi z drugimi testeninami, vendar so dolge testenine za to jed najbolj privlačne.
Najbolj zdravo različico predstavljajo polnozrnate testenine, ki so lahko narejene tudi brez jajc, zato vsebujejo manj maščobe in več vlaknin kot druge testenine.
Namesto klapavic lahko uporabimo pokrovače, kozice ali sesekljano rakovičje meso.
Klapavice so najbolj razširjene jedilne školjke v Sredozemlju. So izjemno zdrave in še posebej koristne za ožilje. Vsebujejo veliko beljakovin, mineralnih snovi, vitaminov ter zelo malo maščob. Kot je splošno znano, uživanje morskih sadežev pomaga zniževati tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Vplivajo na ohranjanje celične membrane, kar zagotavlja dobro delovanje možganov. Nekatere vsebujejo tudi večje količine selena, ki je odličen za splošno odpornost.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 182.8 KJ | 569.02 KJ | 2.18 % | 6.8 % |
43.69 kCal | 136 kCal | 2.18 % | 6.8 % | |
Beljakovine | 6.1 g | 19 g | 12.2 % | 38 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 2.17 g 1.29 g | 6.75 g 4 g | 0.8 % | 2.5 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 0 g 0 g | 0 g 0 g | 0 % 0 % | 0 % 0 % |
Vlaknine | 0.56 g | 1.75 g | 2.24 % | 7 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 17.59 mg | 54.75 mg | ||
Kalij | 257.49 mg | 801.5 mg | ||
Kalcij | 18.87 mg | 58.75 mg | ||
Fosfor | 117.74 mg | 366.5 mg | ||
Cink | 0.4 mg | 1.25 mg | ||
Selen | 12.45 mg | 38.75 mg | ||
Vitamin A | 507.19 iu | 1578.75 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 8.51 mg | 26.5 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).