Poletje se počasi končuje, z njim pa je povezano tudi vlaganje in shranjevanje, s katerim poskušamo plodove narave in vrta 'zapreti v kozarček', da lahko v odličnih okusih uživamo celo zimo oz. do naslednje sezone. V naši družini že dolgo negujemo recept vlaganja paprik na malo drugačen način. Pikantne paprike, polnjene s tuno in kaprami, ter zalite z oljem, so specialiteta, ki ji ni para. Še zlasti bodo navdušile ljubitelje pikantnih okusov.
Hlajenje paprik ni všteto v čas priprave.
V kozico damo kis, vodo, poper in lovorjeva lista. Zavremo.
Paprike operemo, jim odrežemo 'pokrovček' in jih izdolbemo z malo žličko (semena, ki padejo ven, prihranimo). V lonec dodamo izdolbene paprike ter jih kuhamo tri minute v mešanici kisa in vode.
S penovko iz lonca poberemo paprike in jih odložimo na cedilo. Postopek ponavljamo, dokler ne skuhamo vseh paprik.
Medtem ko se paprike hladijo, pripravimo nadev. Polovico tune damo v skledo in ji dodamo na drobno nasekljane inčune ter nasekljane kapre. Sestavine s paličnim mešalnikom zmeljemo v gladko kašo. Dodamo še preostanek tunine, origano in timijan. Z leseno kuhanico vse dobro premešamo.
Ohlajene paprike napolnimo s pripravljenim nadevom in pazimo, da v vsako papriko dodamo tudi nekaj prihranjenih semen.
Nadevane paprike zložimo v steklen kozarec in jih zalijemo z oljem, tako da jih olje povsem pokrije. Počakamo vsaj 30 minut, da se olje nekoliko posede in če je potrebno, dolijemo še malo olja. Najboljše je, če uporabimo olivno olje, dobro pa se obnese tudi navadno sončnično olje. Steklene kozarce trdno zapremo s pokrovčki.
Ko zapremo vse kozarce, jih zložimo v prazno kozico. Prilijemo vodo, da sega približno centimeter pod pokrovčki in segrevamo na nizkem ognju. Ko voda zavre, paprike kuhamo še 15 minut.
Kozico odstavimo in pustimo, da se kozarčki s polnjenimi paprikami čez noč počasi ohladijo v vodi, v kateri smo jih kuhali.
Tako pripravljene vložene paprike so za uporabo primerne že čez dva tedna, kozarčke pa do uporabe hranimo v hladnem in temnem prostoru.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 352.17 KJ | 665.8 KJ | 4.21 % | 7.96 % |
84.17 kCal | 159.13 kCal | 4.21 % | 7.96 % | |
Beljakovine | 8.6 g | 16.25 g | 17.2 % | 32.5 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 4.43 g 2.64 g | 8.38 g 5 g | 1.64 % | 3.1 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 2.64 g 0.33 g | 5 g 0.63 g | 3.77 % 1.65 % | 7.14 % 3.15 % |
Vlaknine | 1.52 g | 2.88 g | 6.08 % | 11.52 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.4 mg | 0.75 mg | ||
Magnezij | 20.56 mg | 38.88 mg | ||
Kalij | 255.69 mg | 483.38 mg | ||
Kalcij | 16.07 mg | 30.38 mg | ||
Fosfor | 106.52 mg | 201.38 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 19.84 mg | 37.5 mg | ||
Vitamin A | 2110.95 iu | 3990.75 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 84.17 mg | 159.13 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
Galerija