Odlična ideja za okusno domače jesensko ali zimsko nedeljsko kosilo.
Zelje razdelimo na pozamezne liste, ki jih na hitro splaknemo pod tekočo vodo, če se nam zdijo prekisli. Liste zrežemo na 1 cm široke rezance, ki jih skuhamo v osoljenem kropu do mehkega. Odcedimo.
Medtem ko se zelje kuha, pečemo mrežno pečenko, kot običajno, na srednji višini, pri temperaturi približno 180 stopinj Celzija. Maščobo, ki se nabere med pečenjem mesa, odvzamemo in jo prelijemo v posodo, kjer bomo pekli zelje. Če imamo ventilacijsko pečico, lahko meso in zelje pečemo hkrati. Čas peke za 1 kg mesa je ena ura, za zelje pa vsaj pol ure na enaki temperaturi kot meso. Zelje med pečenjem večkrat premešamo.
Mlince na hitro prevremo v osoljenem kropu, odcedimo in zabelimo s preostankom pečenkinega soka, pomešanega z maščobo. Mlince dobro premešamo, da se dobro prepojijo z maščobo. Če mlincev ne maramo, lahko zraven pečenke in zelja postrežemo pire krompir.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 647.89 KJ | 1080.85 KJ | 7.74 % | 12.92 % |
| 154.85 kCal | 258.33 kCal | 7.74 % | 12.92 % | |
| Beljakovine | 20.98 g | 35 g | 41.96 % | 70 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 0 g 0 g | 0 g 0 g | 0 % | 0 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 5.99 g 2 g | 10 g 3.33 g | 8.56 % 10 % | 14.29 % 16.65 % |
| Vlaknine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0 mg | 0 mg | ||
| Magnezij | 25.97 mg | 43.33 mg | ||
| Kalij | 372.73 mg | 621.83 mg | ||
| Kalcij | 6.99 mg | 11.67 mg | ||
| Fosfor | 225.77 mg | 376.67 mg | ||
| Cink | 1 mg | 1.67 mg | ||
| Selen | 32.97 mg | 55 mg | ||
| Vitamin A | 4 iu | 6.67 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
