Začnite dan z dišečo pečeno ovseno kašo za vso družino. Pripravite jo lahko vnaprej, za pripravo okusnega zajtrka pa potrebujete povsem običajne sestavine.
Pečico segrejemo na 170 stopinj Celzija. Pekač velikosti 20 x 30 cm namastimo z maslom. Preostalo maslo stopimo.
V večji posodi zmešamo ovsene kosmiče, rozine, sladkor, pecilni prašek, cimet in sol.
V drugi posodi zmešamo jajci, mleko, stopljeno maslo in vanilijev ekstrakt. Mešanico zlijemo k suhim sestavinam in vse skupaj dobro premešamo.
Jabolki olupimo in ju narežemo na koščke, ki jih vmešamo v zmes.
Vse skupaj zlijemo v pekač in pečemo v ogreti pečici 40 minut. Pečeno kašo lahko postrežemo toplo ali hladno.
Pečeno ovseno kašo po želji postrežemo z jogurtom ali rahlo stepeno smetano, ščepcem cimeta in medom.
Namesto mleka lahko uporabimo poljuben rastlinski napitek oziroma rastlinsko mleko (riževo, mandljevo kokosovo, lešnikovo ipd.).
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 884.92 KJ | 1848.28 KJ | 10.58 % | 22.09 % |
211.5 kCal | 441.75 kCal | 10.58 % | 22.09 % | |
Beljakovine | 5.75 g | 12 g | 11.5 % | 24 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 35.43 g 10.41 g | 74 g 21.75 g | 13.12 % | 27.41 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 8.62 g 4.19 g | 18 g 8.75 g | 12.31 % 20.95 % | 25.71 % 43.75 % |
Vlaknine | 4.91 g | 10.25 g | 19.64 % | 41 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 1.44 mg | 3 mg | ||
Magnezij | 59.01 mg | 123.25 mg | ||
Kalij | 354.54 mg | 740.5 mg | ||
Kalcij | 67.63 mg | 141.25 mg | ||
Fosfor | 247.17 mg | 516.25 mg | ||
Cink | 0.72 mg | 1.5 mg | ||
Selen | 14.72 mg | 30.75 mg | ||
Vitamin A | 290.02 iu | 605.75 iu | ||
Vitamin B1 | 0.12 mg | 0.25 mg | ||
Vitamin C | 1.92 mg | 4 mg | ||
Vitamin D | 0.24 mg | 0.5 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).