Hitro pripravljeno kosilo ali večerja brez mesa, ki jo lahko zmažete in pomažete s svežim kruhom ali jo postrežete kot okusno prilogo.
Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija in vključimo žar zgoraj. Papriki očistimo in narežemo na trakce, česen pa drobno nasekljamo.
V večjo ponev vlijemo olje in na njem v treh minutah popražimo papriko. Dodamo česen in takoj ko zadiši, še paradižnik, odcejen fižol in origano. Kuhljamo 7 minut in vmes večkrat premešamo. Solimo in popramo po okusu, imejmo pa v mislih, da bomo na koncu dodali še feta sir.
Na koncu vmešamo špinačo in limonin sok. Takoj ko špinača uvene, vse skupaj predevamo v pekač, velikosti 20 x 30 centimetrov.
Po vrhu potresemo na koščke narezan feta sir, pokapamo z olivnim oljem, potresemo z limonino lupinico in s še malo origana.
Fižol pečemo okoli 10 minut, da se feta sir po robovih obarva.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 464.21 KJ | 2055.39 KJ | 5.55 % | 24.56 % |
| 110.95 kCal | 491.25 kCal | 5.55 % | 24.56 % | |
| Beljakovine | 5.7 g | 25.25 g | 11.4 % | 50.5 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 14.57 g 1.69 g | 64.5 g 7.5 g | 5.4 % | 23.89 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 2.88 g 1.3 g | 12.75 g 5.75 g | 4.11 % 6.5 % | 18.21 % 28.75 % |
| Vlaknine | 3.27 g | 14.5 g | 13.08 % | 58 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 1.58 mg | 7 mg | ||
| Magnezij | 42.97 mg | 190.25 mg | ||
| Kalij | 418.58 mg | 1853.25 mg | ||
| Kalcij | 99.66 mg | 441.25 mg | ||
| Fosfor | 95.2 mg | 421.5 mg | ||
| Cink | 0.62 mg | 2.75 mg | ||
| Selen | 1.86 mg | 8.25 mg | ||
| Vitamin A | 1001.07 iu | 4432.25 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 15.98 mg | 70.75 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
