Slovenska
Pečen česen
Nobene posebne filozofije, česen preprosto ali marate ali ne marate. Tako pripravljen pa je odlična priloga!
Nobene posebne filozofije, česen preprosto ali marate ali ne marate. Tako pripravljen pa je odlična priloga!
Pečico ogrejemo na 180 stopinj Celzija, majhen globok pekač pa obložimo z alu folijo. Z nožem odrežemo vrhnji del česnovih glavic. Česnovi glavici postavimo v pekač tako, da je odrezana stran obrnjena navzgor. Vsako glavico polijemo z žlico olivnega olja in pekač potisnemo v pečico. Česen pečemo 30 minut, nato pa ga vzamemo iz pečice, rahlo solimo in postrežemo.
Pečen česen se odlično prilega k različnim mesnim jedem.
Česen se večinoma zaradi svojega ostrega in specifičnega okusa ter vonja v kulinariki uporablja kot začimba. Uporabljamo ga tudi v medicini, saj velja za naravni antibiotik, preprečeval pa naj bi tudi različna obolenja. Shranjujemo ga pri sobni temperaturi 18 °C in v suhem prostoru.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 600.61 KJ | 93.09 KJ | 7.18 % | 1.11 % |
| 143.55 kCal | 22.25 kCal | 7.18 % | 1.11 % | |
| Beljakovine | 4.84 g | 0.75 g | 9.68 % | 1.5 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 30.65 g 0 g | 4.75 g 0 g | 11.35 % | 1.76 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 0 g 0 g | 0 g 0 g | 0 % 0 % | 0 % 0 % |
| Vlaknine | 1.61 g | 0.25 g | 6.44 % | 1 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0 mg | 0 mg | ||
| Magnezij | 24.19 mg | 3.75 mg | ||
| Kalij | 387.1 mg | 60 mg | ||
| Kalcij | 174.19 mg | 27 mg | ||
| Fosfor | 146.77 mg | 22.75 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 12.9 mg | 2 mg | ||
| Vitamin A | 8.06 iu | 1.25 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 29.03 mg | 4.5 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
