Odlično kombinacijo banane in kokosa vam tokrat predstavljamo v izjemni sladici, ki se prileže v prav vseh letnih časih: ocvrtih bananinih kolobarjih s kokosovim sladoledom.
V skledi zmešamo moko, sladkor, sodo bikarbono in sol. Na sredini suhih sestavin naredimo jamico, v katero vlijemo razžvrkljano jajce in polovico mleka. Dobro premešamo in postopoma prilijemo še preostalo mleko. Ko dobimo gladko testo brez grudic, prenehamo z mešanjem. Zmes mora biti malo bolj gosta, kot je testo za palačinke.
Kokosov sladoled iz zamrzovalnika prestavimo v hladilnik. V globoki ponvi (loncu) dobro segrejemo olje. Banane olupimo in narežemo na 1,5 do 2 cm široke kolobarje, ki jih prelijemo z malo limoninega soka. Vsak kos posebej potopimo v pripravljeno testo in previdno položimo v vroče olje. Cvremo tako dolgo, da se ocvrtki zlato rumeno ocvrejo na spodnji strani, potem pa jih previdno obrnemo in ocvremo še na drugi strani.
Bananine ocvrtke poberemo iz olja in položimo na krožnik, ki smo ga obložili s papirnatimi brisačkami. Kokosov sladoled vzamemo iz hladilnika. Ocvrtke serviramo na krožnike. Na vsak krožnik dodamo še eno kepico kokosovega sladoleda in pripravljeno sladico postrežemo.
Po kokosovem sladoledu lahko potrosimo malo prepraženega kokosa.
Namesto kokosovega lahko uporabimo tudi kakšen drug sladoled. Odlično se obneseta vanilijev ali cimetov.
Cvremo v veliki količini maščobe. Živilo mora v njej plavati. Za cvrenje uporabljamo maščobe, ki ne vsebujejo vode, kot na primer kokosova maščoba ali dobro olje.
Maščoba za cvrenje je dovolj segreta, če se okoli lesenega roča kuhalnice delajo drobni mehurčki.
Banane vsebujejo veliko kalija in malo natrija, zato so odlične za premagovanje krvnega pritiska. V ZDA so celo dovolili, da uradno označijo banano za sadež, ki znižuje krvni pritisk in tveganje kapi. Kalij telo potrebuje tudi za prenos hranljivih snovi v celice. Visoka količina vitamina B v banani pa deluje pomirjevalno na živčni sistem.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 715.21 KJ | 808.56 KJ | 8.55 % | 9.66 % |
| 170.94 kCal | 193.25 kCal | 8.55 % | 9.66 % | |
| Beljakovine | 4.42 g | 5 g | 8.84 % | 10 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 33.61 g 11.28 g | 38 g 12.75 g | 12.45 % | 14.07 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 1.33 g 0.44 g | 1.5 g 0.5 g | 1.9 % 2.2 % | 2.14 % 2.5 % |
| Vlaknine | 1.33 g | 1.5 g | 5.32 % | 6 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.22 mg | 0.25 mg | ||
| Magnezij | 20.79 mg | 23.5 mg | ||
| Kalij | 346.53 mg | 391.75 mg | ||
| Kalcij | 62.14 mg | 70.25 mg | ||
| Fosfor | 141.75 mg | 160.25 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 12.38 mg | 14 mg | ||
| Vitamin A | 116.98 iu | 132.25 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 5.09 mg | 5.75 mg | ||
| Vitamin D | 0.22 mg | 0.25 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
