Osvežujoče pecivo za tople pomladne dni, sladkano z naravnim sladilom.
Pečico segrejemo na 200 °C. Pripravimo pekač, ki ga premažemo z maslom in nanj položimo papir za peko.
V posodi zmešamo sestavine za spodnjo plast (ovseni kosmiči, med, pecilni prašek in mleko/voda). Masa mora biti ravno prav gosta, ne preveč tekoča. Maso predevamo v pekač in jo pečemo v ogreti pečici 10 minut.
V dve skledi ločimo rumenjake in beljake. Beljake stepemo v trd sneg, rumenjake pa zmešamo s sladilom in pecilnim praškom. Zatem dodamo skuto, mak, jogurt in vanilijevo aromo. V maso na koncu nežno in počasi vmešamo še beljakov sneg.
Pekač vzamemo iz pečice in spodnjo plast najprej obložimo z vročimi gozdnimi sadeži, nato pa dodamo še nadev iz skute in maka. Za dekoracijo dodamo še nekaj gozdnih sadežev. Narastek pečemo nadaljnjih 45 minut na 180°C.
Narastek pred serviranjem dobro ohladimo in narežemo na kose.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 508.31 KJ | 452.42 KJ | 6.07 % | 5.41 % |
121.49 kCal | 108.13 kCal | 6.07 % | 5.41 % | |
Beljakovine | 8.99 g | 8 g | 17.98 % | 16 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 16.29 g 3.79 g | 14.5 g 3.38 g | 6.03 % | 5.37 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 3.79 g 0.7 g | 3.38 g 0.63 g | 5.41 % 3.5 % | 4.83 % 3.15 % |
Vlaknine | 2.81 g | 2.5 g | 11.24 % | 10 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.98 mg | 0.88 mg | ||
Magnezij | 47.61 mg | 42.38 mg | ||
Kalij | 320.93 mg | 285.63 mg | ||
Kalcij | 127.11 mg | 113.13 mg | ||
Fosfor | 327.25 mg | 291.25 mg | ||
Cink | 0.56 mg | 0.5 mg | ||
Selen | 16.57 mg | 14.75 mg | ||
Vitamin A | 148.17 iu | 131.88 iu | ||
Vitamin B1 | 0.14 mg | 0.13 mg | ||
Vitamin C | 1.69 mg | 1.5 mg | ||
Vitamin D | 0.28 mg | 0.25 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).