Če bi izbirali najljubšo otroško jed, smo prepričani, da bi mlečni zdrob oziroma gres, kot mu radi rečemo, zagotovo dobil zelo veliko glasov. Gre za preprosto mlečno kašo, ki so nam jo za zajtrk ali večerjo pripravljale naše mame in babice, najboljši občutek pa je bil, ko si lahko sam po vrhu potrosil kakav v prahu in pri tem gledal, kako se topi in mlečni zdrob spreminja v čokoladno poslastico.
V kozico z debelim dnom vlijemo mleko in mu dodamo ščepec soli. Pristavimo na kuhalnik in zavremo.
Temperaturo znižamo na minimum in v vroče mleko zakuhamo zdrob. V kozico ga vsipamo počasi in pri tem nenehno mešamo, da ne nastanejo grudice. Zdrob nato med občasnim mešanjem kuhamo na nizki temperaturi še približno 10 minut oziroma toliko časa, da se primerno zgosti. Pred koncem kuhanja dodamo sladkor.
Mlečni zdrob serviramo v globok krožnik ali skledico. Ko je še vroč, ga prelijemo s stopljenim maslom in potrosimo s kakavom. Pripravljeno jed takoj postrežemo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 565.84 KJ | 1983.22 KJ | 6.76 % | 23.7 % |
135.24 kCal | 474 kCal | 6.76 % | 23.7 % | |
Beljakovine | 3.42 g | 12 g | 6.84 % | 24 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 14.55 g 7.13 g | 51 g 25 g | 5.39 % | 18.89 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 5.71 g 2.57 g | 20 g 9 g | 8.16 % 12.85 % | 28.57 % 45 % |
Vlaknine | 0.29 g | 1 g | 1.16 % | 4 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.29 mg | 1 mg | ||
Magnezij | 12.84 mg | 45 mg | ||
Kalij | 125.82 mg | 441 mg | ||
Kalcij | 92.72 mg | 325 mg | ||
Fosfor | 82.45 mg | 289 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 2.28 mg | 8 mg | ||
Vitamin A | 235.95 iu | 827 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin D | 0.57 mg | 2 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).