Ko želimo družini ponuditi hitro narejen, poceni, okusen in na izgled lep krožnik juhe, je milijonska juha odlična izbira. Slovi tudi kot jed, ki blagodejno deluje na želodec ter pomaga v boju proti prehladu in gripam, za njeno pripravo pa potrebujemo zgolj korenje, jajca, pšenični zdrob in jušno osnovo, lahko tudi vodo. Če pri tem zaposlimo tudi otroke, da ribajo korenje, bo juha še slajša.
Korenje očistimo, operemo in naribamo.
V kozici razpustimo maslo. Dodamo naribano korenje in ga med mešanjem pražimo, da spremeni barvo in zadiši.
Dodamo zdrob, malo premešamo in zalijemo z jušno osnovo ali vodo. Po okusu solimo in popramo. Juho na zmernem ognju kuhamo približno 15 minut.
V skledici razžvrkljamo jajce in ga v počasnem curku vmešamo v juho. Vse skupaj kuhamo še 2 minuti.
Pripravljeno juho okrasimo z nasekljanim svežim peteršiljem. Serviramo jo v globoke krožnike ali jušne skodelice in ponudimo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 469.95 KJ | 581.58 KJ | 5.62 % | 6.95 % |
| 112.32 kCal | 139 kCal | 5.62 % | 6.95 % | |
| Beljakovine | 4.04 g | 5 g | 8.08 % | 10 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 10.1 g 2.42 g | 12.5 g 3 g | 3.74 % | 4.63 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 4.85 g 2.22 g | 6 g 2.75 g | 6.93 % 11.1 % | 8.57 % 13.75 % |
| Vlaknine | 1.21 g | 1.5 g | 4.84 % | 6 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.2 mg | 0.25 mg | ||
| Magnezij | 14.34 mg | 17.75 mg | ||
| Kalij | 252.12 mg | 312 mg | ||
| Kalcij | 41.21 mg | 51 mg | ||
| Fosfor | 89.7 mg | 111 mg | ||
| Cink | 0.2 mg | 0.25 mg | ||
| Selen | 8.89 mg | 11 mg | ||
| Vitamin A | 10353.13 iu | 12812 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 3.03 mg | 3.75 mg | ||
| Vitamin D | 0.4 mg | 0.5 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
