Zmagovalki 9. oddaje 2. sezone družinske kuharske oddaje Moja mama kuha bolje sta postali Janja Petrič in Ela Repovš. Kuharskega mojstra sta navdušili z receptom za pečenega lososa z bučkinimi polpeti, ki je hčerki Eli s pomočjo maminih navodil odlično uspel.
Lososove fileje posolimo in položimo v ponev na segreto olivno olje. Dodamo narezan česen (česen v prahu) in fileje spečemo.
Bučko operemo, prepolovimo in naribamo v večjo skledo. Začinimo jo s soljo in dobro ožamemo, da izločimo vso odvečno vodo.
Ožeti naribani bučki dodamo jajca, poper, narezano čebulo in česen, ovsene kosmiče ter sesekljan peteršilj. Sestavine dobro premešamo, da dobimo enotno zmes, iz katere oblikujemo približno 1 cm debele polpete.
V ponvi segrejemo olje, na katerem spečemo polpete. Na vsaki strani jih pečemo približno 3 minute. Polpete in lososove fileje serviramo na krožnike in pripravljeno jed postrežemo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 802.11 KJ | 2007.27 KJ | 9.59 % | 23.99 % |
| 191.71 kCal | 479.75 kCal | 9.59 % | 23.99 % | |
| Beljakovine | 17.48 g | 43.75 g | 34.96 % | 87.5 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 0.4 g 0 g | 1 g 0 g | 0.15 % | 0.37 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 12.29 g 2 g | 30.75 g 5 g | 17.56 % 10 % | 43.93 % 25 % |
| Vlaknine | 0.1 g | 0.25 g | 0.4 % | 1 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.1 mg | 0.25 mg | ||
| Magnezij | 26.37 mg | 66 mg | ||
| Kalij | 353.45 mg | 884.5 mg | ||
| Kalcij | 48.25 mg | 120.75 mg | ||
| Fosfor | 225.67 mg | 564.75 mg | ||
| Cink | 0.1 mg | 0.25 mg | ||
| Selen | 24.58 mg | 61.5 mg | ||
| Vitamin A | 176.72 iu | 442.25 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 5.09 mg | 12.75 mg | ||
| Vitamin D | 0.8 mg | 2 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
