Jed je kot nalašč primerna za tople poletne dni, ko se nam ne ljubi kuhati.
File lososa operemo in temeljito osušimo s papirnatimi brisačkami. Morebitne majhne koščice odstranimo s pinceto. File razrežemo na 4 približno enako velike kose. Kose začinimo s poprom in soljo.
Na kuhalnik pristavimo lonec s približno 2 litra vode. Medtem ko čakamo, da voda zavre, špinačo očistimo in operemo. Oprano špinačo stresemo v krop in jo kuhamo samo toliko, da se listi zmehčajo. Špinačo nato odcedimo in ohladimo.
Ohlajeno špinačo z rokami dobro ožamemo in drobno sesekljamo. Česen olupimo in zelo na drobno sesekljamo. V skledi zmešamo jogurt, limonin sok in kislo smetano. Po okusu začinimo s poprom in soljo in mešamo še toliko časa, da se sol povsem raztopi. Na koncu v omako vmešamo še sesekljano špinačo in česen.
Na srednje močnem ognju dobro segrejemo ponev. V segreto ponev vlijemo olje, počakamo, da se segreje, nato pa v ponev položimo kose lososa. Najprej jih od 2 do 3 minute brez premikanja in obračanja pečemo na strani, kjer je bila koža. Nato kose previdno obrnemo in zapečemo še na drugi strani (še približno od 3 do 4 minute). Če imamo debelejše kose, jih kratek čas pečemo tudi na strani.
Pečene kose lososa serviramo na krožnike, prelijemo s pripravljeno omako in postrežemo. Kot prilogo lahko ponudimo kuhan krompir.
Losos je eden izmed najbogatejših, najokusnejših in lahko dostopnih morskih virov omega-3 maščobnih kislin. Če ga uvrstimo v svojo prehrano dvakrat do trikrat na teden, bi morali doseči najboljše zavarovanje pred številnimi boleznimi, povezanimi s pomanjkanjem uživanja teh za telo bistvenih maščob.
Losos vsebuje tudi veliko vitamina D, ki sicer nastaja ob daljši izpostavljenosti sončnim žarkom. Pozimi, ko to ni mogoče, pa je prav, da izberemo tako prehrano, ki vsebuje veliko vitamina D. Njegovi bogati prehranski viri so mastne ribe, kot so sardele, sardine, losos, tuna in obogatena hrana, kot so mlečni izdelki in žitarice. Vsebujejo ga tudi nekatere gobe, še zlasti šampinjoni. Pomanjkanje tega vitamina lahko namreč povzroči več vrst raka, zlom kolka zaradi osteoporoze ali sladkorno bolezen tipa 1.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 594.34 KJ | 1790.75 KJ | 7.1 % | 21.4 % |
142.05 kCal | 428 kCal | 7.1 % | 21.4 % | |
Beljakovine | 14.44 g | 43.5 g | 28.88 % | 87 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 1.74 g 0 g | 5.25 g 0 g | 0.64 % | 1.94 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 7.8 g 1.66 g | 23.5 g 5 g | 11.14 % 8.3 % | 33.57 % 25 % |
Vlaknine | 0.75 g | 2.25 g | 3 % | 9 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.66 mg | 2 mg | ||
Magnezij | 44.64 mg | 134.5 mg | ||
Kalij | 432.29 mg | 1302.5 mg | ||
Kalcij | 76.17 mg | 229.5 mg | ||
Fosfor | 179.31 mg | 540.25 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 18.01 mg | 54.25 mg | ||
Vitamin A | 3165.78 iu | 9538.5 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 9.54 mg | 28.75 mg | ||
Vitamin D | 0.58 mg | 1.75 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).