Brez moke, nepotrebnega kompliciranja in spiska neznanih sestavin. Hitro pripravljen narastek iz jajc, sira, mleka in slanine si lahko privoščite že za zajtrk, odličen pa je tudi kot lahko kosilo, h kateremu se izvrstno prileže skleda solate.
Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Kvadraten pekač s stranico 20 cm rahlo namastimo z maslom in obložimo s papirjem za peko. Dve rezini slanine narežemo na koščke, preostalo pa na daljše trakove.
V skledo ubijemo jajca, jim prilijemo mleko in jih z vilico dobro razžvrkljamo. Dodamo na koščke narezano slanino, 100 g naribanega sira ter sol in poper po okusu. Dobro premešamo in zmes vlijemo v pripravljen pekač. Po vrhu razporedimo na trakove narezano slanino in potrosimo sir. Narastek pečemo v ogreti pečici 20 do 30 minut oziroma tako dolgo, da se po vrhu lepo zlato rjavo obarva in zapeče.
Narastek lahko popestrimo z dodatkom svežih zelišč (origano, timijan, bazilika ...).
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 765.17 KJ | 1299.13 KJ | 9.14 % | 15.53 % |
182.88 kCal | 310.5 kCal | 9.14 % | 15.53 % | |
Beljakovine | 13.55 g | 23 g | 27.1 % | 46 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 0.15 g 0.15 g | 0.25 g 0.25 g | 0.06 % | 0.09 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 12.52 g 5.15 g | 21.25 g 8.75 g | 17.89 % 25.75 % | 30.36 % 43.75 % |
Vlaknine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.74 mg | 1.25 mg | ||
Magnezij | 14.58 mg | 24.75 mg | ||
Kalij | 146.95 mg | 249.5 mg | ||
Kalcij | 154.91 mg | 263 mg | ||
Fosfor | 247.67 mg | 420.5 mg | ||
Cink | 1.18 mg | 2 mg | ||
Selen | 27.24 mg | 46.25 mg | ||
Vitamin A | 568.82 iu | 965.75 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin D | 1.62 mg | 2.75 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).