okusno.je
Kvašen cmok z marmelado (germknödel)
Sladice

Kvašen cmok z marmelado (germknödel)

Kvašeni cmoki, napolnjeni s slivovim nadevom ter zabeljeni s stopljenim maslom ali preliti z vanilijevo omako in potreseni z makovim sladkorjem, veljajo za priljubljeno avstrijsko zimsko sladico. Z njimi se lahko sladkate na smučiščih ali novoljetnih stojnicah, z nekaj truda pa si jih lahko pripravite tudi sami doma. V kolikor pri roki nimate slivovega džema, lahko uporabite tudi čokoladni namaz, sladkano skuto ali poljubno gosto marmelado.

M. J.
Izberite Okusno.je za svoj prednostni vir na Google.
Kuham, pusti zaslon prižgan
SESTAVINE
Sestavine za
8  žlic
slivovega džema (lahko je tudi čokoladni namaz)
130  ml
mleka
42  g
svežega kvasa
2  žlici
sladkora
400  g
moke
0.25  žličke
soli
50  g
zmehčanega masla
2
jajci
Za serviranje
60  g
stopljenega masla
50  g
mletega maka
1  žlica
sladkorja v prahu
POSTOPEK
PRIPRAVA 45 min
KUHANJE 15 min
SKUPAJ 1 h

V kozico vlijemo mleko in ga segrejemo do mlačnega. Odstavimo in dodamo 1 žlico sladkorja in nadrobljen kvas. Dobro premešamo, da se kvas raztopi. 

V večjo posodo dodamo moko, 1 žlico sladkorja, sol, zmehčano maslo in jajci. Na električni mešalnik namestimo gnetilne kavlje in z njimi dobro premešamo sestavine v skledi. Med mešanjem postopoma prilivamo mlačno kvasno mešanico. Ko dobimo povsem gladko, mehko in voljno testo, prenehamo z mešanjem. 

Ugneteno testo oblikujemo v kepo, ki jo položimo v pomokano skledo. Pokrijemo s čistim prtičem in pustimo, da testo na toplem mestu vzhaja približno eno uro oziroma tako dolgo, da se njegov volumen podvoji.

Delovno površino rahlo pomokamo. Vzhajano testo razdelimo na 8 kosov. Vsak kos testa najprej oblikujemo v kroglico, ki jo nato s prsti, dlanjo ali z valjarjem razvaljamo na velikost desertnega krožnika. 

Na sredino razvaljanega testa dodamo žlico marmelade. Testo nato zložimo skupaj, tako da robove združimo v sredini in oblikujemo kroglo. Pazimo, da pri tem testo dobro zlepimo skupaj, da nam vsebina ne bo stekla ven. Po enakem postopku oblikujemo vseh 8 kosov testa.

Cmoke položimo na pomokano delovno površino in jih pokrijemo s krpo. Pustimo, da počivajo oziroma vzhajajo 15 minut.

Medtem pristavimo lonec z vodo. Njen nivo naj bo približno 2,5 centimetra od dna posode. Ko voda zavre, v lonec položimo mrežo za kuhanje na pari. Na mrežo previdno položimo cmoke, ki jih v pokritem loncu kuhamo 12-15 minut. Da se med kuhanjem ne primejo na mrežo, jih podložimo s kosi peki papirja ali pa mrežo premažemo z oljem.

Če nimamo mreže za kuhanje na pari, lahko kvašene cmoke položimo tudi v zavreto vodo. Pokrite kuhamo približno 5 minut, nato jih obrnemo, nekajkrat preluknjamo z  zobotrebcem in kuhamo še nadaljnje 4 minute v vodi ob rahlem vretju. Cmoke preluknjamo zato, da med kuhanjem ohranijo okroglo obliko. 

Cmoke z zajemalko poberemo iz posode oziroma mreže in jih serviramo v globoke krožnike. Še tople nato prelijemo s stopljenim maslom in posipamo z mešanico maka in sladkorja v prahu. Lahko jih prelijemo tudi z vanilijevo omako in posipamo z makom. 

Hranilne in energijske vrednosti

Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.

100gPorcija% GDA* na 100g% GDA* na porcijo
Energijske vrednosti1505.53 KJ1838.87 KJ17.99 %21.98 %
359.83 kCal439.5 kCal17.99 %21.98 %
Beljakovine8.6 g10.5 g17.2 %21 %
Ogljikovi hidrati

od teh sladkorji
49.84 g

13.2 g
60.88 g

16.13 g
18.46 %22.55 %
Maščobe

od teh nasičene maščobne kisline
12.89 g

6.24 g
15.75 g

7.63 g
18.41 %

31.2 %
22.5 %

38.15 %
Vlaknine2.97 g3.63 g11.88 %14.52 %
Folna kislina0 g0 g
Železo0.51 mg0.63 mg
Magnezij32.85 mg40.13 mg
Kalij156.89 mg191.63 mg
Kalcij95.69 mg116.88 mg
Fosfor146.35 mg178.75 mg
Cink0.61 mg0.75 mg
Selen21.49 mg26.25 mg
Vitamin A359.42 iu439 iu
Vitamin B10.41 mg0.5 mg
Vitamin C1.64 mg2 mg
Vitamin D0.2 mg0.25 mg

*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).