Eden najboljših jesenskih sadežev naj se znajde tudi pri vas doma.
Kostanj stresemo na večje cedilo in ga na hitro oplaknemo pod tekočo vodo. Plodove nato na zaobljenem delu križno zarežemo. Pri tem pazimo, da ne zarežemo v jedro plodov, temveč predremo samo zunanjo trdo lupino.
Na kuhalnik pristavimo lonec z litrom in pol rahlo osoljene vode. Vanj stresemo zarezan kostanj in ga približno 40 minut kuhamo na zmernem ognju.
Ko je kostanj kuhan, ga še vročega olupimo z ostrim nožem. Olupljenega serviramo v skledico in takoj postrežemo ali pa uporabimo za pripravo drugih jedi.
Kadar kostanj kuhamo, je dobro, da z noževo konico preverimo, če je meso že mehko.
Kostanj najlažje olupimo, dokler je še topel in namočen v vodi. Če ga pustimo stati v vodi, da se popolnoma ohladi, se lahko precej razmoči, če pa vodo odlijemo, se bo začel sušiti, zaradi česar bo lupljenje težje, kostanj pa se bo tudi bolj drobil.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 888.64 KJ | 1559.59 KJ | 10.62 % | 18.64 % |
| 212.39 kCal | 372.75 kCal | 10.62 % | 18.64 % | |
| Beljakovine | 1.99 g | 3.5 g | 3.98 % | 7 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 44.87 g 0 g | 78.75 g 0 g | 16.62 % | 29.17 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 1.99 g 0 g | 3.5 g 0 g | 2.84 % 0 % | 5 % 0 % |
| Vlaknine | 7.98 g | 14 g | 31.92 % | 56 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 1 mg | 1.75 mg | ||
| Magnezij | 31.91 mg | 56 mg | ||
| Kalij | 516.52 mg | 906.5 mg | ||
| Kalcij | 26.92 mg | 47.25 mg | ||
| Fosfor | 92.74 mg | 162.75 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin A | 27.92 iu | 49 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 42.88 mg | 75.25 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
