Mlad krompirček, popečena slanina, sladka rdeča čebula in okusen preliv. Krompirjeva solata, ki bo zvezda vaših piknikov. Sestavine za večje družbe podvojite.
Krompirje dobro operemo pod tekočo vodo in skuhamo v osoljeni vodi. Kuhane narežemo na malce večje kose.
V suhi ponvi na srednji temperaturi okoli dve minuti pražimo semena koriandra in kumine, ki ju nato stremo v terilniku.
V isti ponvi popečemo slanino, ki jo nato grobo narežemo.
Čebulo narežemo na malce debelejše rezine. Popražimo jo na maščobi, ki nam je v ponvi ostala od popekanja slanine. Čebula naj se rahlo obarva, med praženjem pa jo solimo in zalijemo z eno žlico balzamičnega kisa.
V večji skledi zmešamo olivno olje, preostanek balzamičnega kisa, čili, sol, poper ter strta semena korandra in kumine.
Dodamo odcejen krompir, slanino, čebulo in nasekljan peteršilj. Premešamo in serviramo še toplo ali hladno.
Dodatek začimb lahko po želji tudi izpustite.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 416.6 KJ | 1289.72 KJ | 4.98 % | 15.41 % |
99.57 kCal | 308.25 kCal | 4.98 % | 15.41 % | |
Beljakovine | 1.78 g | 5.5 g | 3.56 % | 11 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 13.24 g 1.29 g | 41 g 4 g | 4.9 % | 15.19 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 3.63 g 1.13 g | 11.25 g 3.5 g | 5.19 % 5.65 % | 16.07 % 17.5 % |
Vlaknine | 1.78 g | 5.5 g | 7.12 % | 22 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 20.43 mg | 63.25 mg | ||
Kalij | 369.94 mg | 1145.25 mg | ||
Kalcij | 14.05 mg | 43.5 mg | ||
Fosfor | 71.15 mg | 220.25 mg | ||
Cink | 0.08 mg | 0.25 mg | ||
Selen | 1.62 mg | 5 mg | ||
Vitamin A | 58.95 iu | 182.5 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 15.99 mg | 49.5 mg | ||
Vitamin D | 0.08 mg | 0.25 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).