Pita, ki jo boste pripravili v rekordno kratkem času, pa bo kljub temu ostala v spominu marsikaterega gosta. Sladkorja ne boste potrebovali, saj je dovolj sladko že kondenzirano mleko.
Hlajenje sladice ni všteto v čas priprave.
Maslo stopimo, piškote zmeljemo v drobtine. Oboje zmešamo in z dobljenimi piškotnimi drobtinami obložimo model za pito, premera 24 cm. Piškotno maso s hrbtno stranjo žlice ali dlanjo dobro pritisnemo ob dno modela, nato pa jo s prsti potegnemo do oboda in naredimo lep rob. Model z osnovo postavimo v hladilnik.
V skledi zmešamo kondenzirano mleko, mascarpone in limonin sok.
Sladko smetano stepemo in jo vmešamo v limonino kremo. Pripravljen nadev oziroma kremo razporedimo po piškotni osnovi in jo po vrhu lepo pogladimo.
Pito znova postavimo v hladilnik, kjer naj pred serviranjem počaka vsaj nekaj ur, še najbolje čez noč.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1946.77 KJ | 2969.59 KJ | 23.26 % | 35.49 % |
| 465.29 kCal | 709.75 kCal | 23.26 % | 35.49 % | |
| Beljakovine | 16.39 g | 25 g | 32.78 % | 50 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 34.01 g 20.49 g | 51.88 g 31.25 g | 12.6 % | 19.21 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 28.68 g 16.88 g | 43.75 g 25.75 g | 40.97 % 84.4 % | 62.5 % 128.75 % |
| Vlaknine | 0.82 g | 1.25 g | 3.28 % | 5 % |
| Folna kislina | 16.8 g | 25.63 g | ||
| Železo | 0.82 mg | 1.25 mg | ||
| Magnezij | 52.53 mg | 80.13 mg | ||
| Kalij | 724.64 mg | 1105.38 mg | ||
| Kalcij | 508.14 mg | 775.13 mg | ||
| Fosfor | 439.31 mg | 670.13 mg | ||
| Cink | 1.64 mg | 2.5 mg | ||
| Selen | 13.44 mg | 20.5 mg | ||
| Vitamin A | 980.23 iu | 1495.25 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 3.93 mg | 6 mg | ||
| Vitamin D | 5 mg | 7.63 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
