Korenčkov pire ni primeren samo za otroke. Odlično se poda k belim ribam, pečeni teletini, govedini ali svinjini. Naš nasvet je, da obudite spomin na otroštvo in si korenčkov pire pripravite še danes!
Korenje očistimo, ostrgamo (olupimo) in operemo. Narežemo ga na približno 2 cm velike kose, katere stresemo v lonec in zalijemo z zadostno količino hladne vode.
Lonec pristavimo na kuhalnik in kose korenčka na zmerni temperaturi kuhamo 20 do 25 minut oziroma toliko časa, da se zmehčajo. Vodo solimo šele, ko zavre.
Kuhan korenček dobro odcedimo in stresemo nazaj v lonec. Dodamo malo masla, ščepec soli in popra ter vse skupaj s tlačilko pretlačimo v gladek pire.
Namesto masla lahko uporabimo olivno olje.
V korenčkov pire lahko vmešamo tudi nekaj žlic kisle smetane.
Pri korenčku se dragoceni vitamin A sprosti šele tedaj, ko se veže z maščobo. Zato je priporočljivo, da ga pripravljamo v kombinaciji z oljem ali maslom.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 260.87 KJ | 473.84 KJ | 3.12 % | 5.66 % |
| 62.35 kCal | 113.25 kCal | 3.12 % | 5.66 % | |
| Beljakovine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 8.81 g 3.85 g | 16 g 7 g | 3.26 % | 5.93 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 2.48 g 1.51 g | 4.5 g 2.75 g | 3.54 % 7.55 % | 6.43 % 13.75 % |
| Vlaknine | 1.93 g | 3.5 g | 7.72 % | 14 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0 mg | 0 mg | ||
| Magnezij | 11.7 mg | 21.25 mg | ||
| Kalij | 309.15 mg | 561.5 mg | ||
| Kalcij | 33.17 mg | 60.25 mg | ||
| Fosfor | 34.69 mg | 63 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin A | 16173.98 iu | 29376 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 4.82 mg | 8.75 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
