Ni ga čez domače njoke! Če boste uporabili še liste mladih kopriv, boste poskrbeli za zanimiv in energijsko bogat obrok, ki bo pregnal utrujenost.
Liste mladih kopriv temeljito operemo. Na kuhalnik pristavimo kozico z litrom osoljene vode. Vanjo stresemo koprive in počakamo, da voda zavre. Nato koprive dobro odcedimo in ožamemo.
Na kuhalnik pristavimo ponev, ki jo najprej segrejemo, nato pa v njej raztopimo 2 žlici masla. Na njem približno 5 minut pražimo koprive. Koprive stresemo v multipraktik, nato pa dodamo meto, jajci, večino parmezana (malo ga prihranimo za posip), moko in drobtine. Vse skupaj po okusu začinimo s soljo in zmešamo v gladko zmes.
Testo oblikujemo v majhne kot mandarine velike kepe in jih pustimo 30 minut stati. Iz kep testa na pomokani delovni površini naredimo dolge svaljke, debele 1,5 cm. Svaljke razdelimo na manjše, približno 2 cm dolge njoke, pri čemer si pomagamo s topo stranjo noža. Njokom z vilicami vtisnemo vzorčke.
Na kuhalnik pristavimo lonec z litrom osoljene vode in počakamo, da zavre. V krop damo njoke. Ko njoki priplavajo na površino, jih s penovko poberemo in damo v skledo.
Na kuhalnik pristavimo novo ponev, ki jo najprej segrejemo, nato pa v njej raztopimo preostalo maslo. Na njem popražimo žajbljeve lističe. Njoke serviramo v globoke krožnike in jih zabelimo z žajbljevim maslom ter potresemo s preostalim naribanim parmezanom. Pripravljeno jed ponudimo gostom.
Koprive imajo obilo koristnih učinkov. Med drugim spodbujajo presnovo, pospešujejo odvajanje blata in pomagajo pri izločanju nezaželenih snovi iz organizma. Koristno jih je uživati pri boleznih sečil, vnetju ledvic in celo za preprečevanje ledvičnih kamnov. Uživanje kopriv zaustavlja krvavitve, znižuje količino sladkorja v krvi in povečuje odpornost organizma. V kulinariki so najbolj uporabni mladi poganjki kopriv. Lahko jih uporabimo kot dodatek sirnim namazom, v različnih prikuhah in nadevih, nepogrešljive pa so v špinači ali špinačni juhi.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 538.94 KJ | 1201.85 KJ | 6.44 % | 14.36 % |
128.81 kCal | 287.25 kCal | 6.44 % | 14.36 % | |
Beljakovine | 4.71 g | 10.5 g | 9.42 % | 21 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 4.48 g 0 g | 10 g 0 g | 1.66 % | 3.7 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 9.42 g 5.49 g | 21 g 12.25 g | 13.46 % 27.45 % | 30 % 61.25 % |
Vlaknine | 1.35 g | 3 g | 5.4 % | 12 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 1.57 mg | 3.5 mg | ||
Magnezij | 58.18 mg | 129.75 mg | ||
Kalij | 412 mg | 918.75 mg | ||
Kalcij | 122.53 mg | 273.25 mg | ||
Fosfor | 95.18 mg | 212.25 mg | ||
Cink | 0.11 mg | 0.25 mg | ||
Selen | 7.06 mg | 15.75 mg | ||
Vitamin A | 6699.78 iu | 14940.5 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 18.95 mg | 42.25 mg | ||
Vitamin D | 0.22 mg | 0.5 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).