Namesto sladke smetane uporabimo kokosovo smetano in jo zmešamo z grškim jogurtom. Rezultat je nežna, osvežujoča in omamno dišeča krema, ki jo naložimo v kozarčke, okrasimo s poljubnim svežim sadjem in postrežemo. Je sploh lahko še bolj enostavno?
Jagode po potrebi na hitro oplaknemo pod tekočo vodo, očistimo in narežemo na poljubno velike koščke.
Kokosovo smetano z električnim mešalnikom čvrsto stepemo. V stepeno smetano počasi vmešamo grški jogurt. Po potrebi dodamo tudi malo sladkorja v prahu.
Kozarčke do polovice napolnimo s pripravljeno kremo. Dodamo nekaj jagod, nato pa kozarčke skoraj do vrha napolnimo s preostalo kremo, po kateri potrosimo preostale jagode. Pripravljeno sladico lahko takoj postrežemo ali pa jo shranimo v hladilnik in pred postrežbo dobro ohladimo.
Namesto jagod lahko uporabimo kakšno drugo sveže ali vloženo sadje.
Sladico lahko pred postrežbo potrosimo s kokosovimi kosmiči.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 180.79 KJ | 293.93 KJ | 2.16 % | 3.51 % |
| 43.21 kCal | 70.25 kCal | 2.16 % | 3.51 % | |
| Beljakovine | 1.08 g | 1.75 g | 2.16 % | 3.5 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 5.84 g 4 g | 9.5 g 6.5 g | 2.16 % | 3.52 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 1.08 g 0.77 g | 1.75 g 1.25 g | 1.54 % 3.85 % | 2.5 % 6.25 % |
| Vlaknine | 1.23 g | 2 g | 4.92 % | 8 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0 mg | 0 mg | ||
| Magnezij | 12.61 mg | 20.5 mg | ||
| Kalij | 153.62 mg | 249.75 mg | ||
| Kalcij | 56.28 mg | 91.5 mg | ||
| Fosfor | 51.21 mg | 83.25 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 0.77 mg | 1.25 mg | ||
| Vitamin A | 45.98 iu | 74.75 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 35.52 mg | 57.75 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
