Domač karamelni preliv je odlična popestritev sladoleda, tort, kolačev, palačink, strjenk in drobnega peciva. Pripravite si ga na zalogo in tako ga boste vedno imeli pri roki!
Na kuhalnik pristavimo kozico (lonec) z debelim dnom in vanjo stresemo sladkor. Dodamo vodo in vsebino na srednji temperaturi počasi segrevamo, Ko se ves sladkor raztopi, temperaturo nekoliko povišamo in sladkorni sirup kuhamo še toliko časa, da postane lepe jantarjeve barve.
Kozico odstavimo in počakamo, da izginejo mehurčki. V karamel vmešamo maslo. Kozico nato ponovno pristavimo na kuhalnik in karamel pazljivo zalijemo z vročo smetano. Dodamo sol in med nenehnim mešanjem kuhamo še toliko časa, da se preliv zgosti. Gotov je, ko na dnu kozice ostane vidna sled za kuhalnico.
Pripravljen preliv vlijemo v kozarec za vlaganje (skledico). Lahko ga takoj uporabimo, ali pa ohladimo in v zaprtem kozarcu shranimo v hladilnik. Če želimo, da bo preliv spet tekoč, ga pred uporabo segrejemo na sobno temperaturo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 1598.62 KJ | 959.18 KJ | 19.1 % | 11.46 % |
382.08 kCal | 229.25 kCal | 19.1 % | 11.46 % | |
Beljakovine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 82.5 g 82.5 g | 49.5 g 49.5 g | 30.56 % | 18.33 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 6.67 g 4.17 g | 4 g 2.5 g | 9.53 % 20.85 % | 5.71 % 12.5 % |
Vlaknine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0 mg | 0 mg | ||
Magnezij | 0 mg | 0 mg | ||
Kalij | 3.33 mg | 2 mg | ||
Kalcij | 2.5 mg | 1.5 mg | ||
Fosfor | 1.67 mg | 1 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin A | 207.92 iu | 124.75 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).