Rahel biskvit in bogata jogurtova krema, v kateri se skrivajo sveže borovnice. Lahka in osvežilna poletna sladica, ki jo boste v poletnih mesecih zagotovo večkrat pripravili.
Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Globok pravokoten pekač (velikosti 20 x 30 cm) obložimo s paprirjem za peko in dobro namastimo z maslom. V manjši kozici na nizki temperaturi počasi stopimo maslo. Kozico s stopljenim maslom odstavimo in pustimo, da se maslo malo ohladi. V skledi zmešamo moko in pecilni prašek.
V dve skledi ločimo beljake in rumenjake. Rumenjake skupaj s 60 g sladkorja penasto umešamo. Beljake pa skupaj s preostalim sladkorjem (20 g) stepemo v čvrst beljakov sneg.
Na rumenjakovo zmes presejemo mešanico moke in pecilnega praška. Prilijemo ohlajeno maslo in vse skupaj dobro premešamo. Nato v zmes nežno in počasi v treh obrokih vmešamo beljakov sneg.
Biskvitno testo enakomerno razporedimo po pripravljenem pekaču. V ogreti pečici ga pečemo od 15 do 20 minut. Testo je pečeno, ko na zobotrebcu, ki ga zapičimo v testo ni nobenih ostankov, ko ga izvlečemo. Pečeno testo iz pekača zvrnemo na rešetko in povsem ohladimo.
Medtem ko se testo hladi, pripravimo jogurtovo kremo z borovnicami. V majhno skledico vlijemo hladno vodo. Po vodi potrosimo želatino v prahu. Pustimo stati 10 minut, da želatina nabrekne.
Sladko smetano čvrsto stepemo. V skledi zmešamo borovničev jogurt in sladkor v prahu. Dodamo stepeno smetano in vse skupaj nežno premešamo. V kozici počasi raztopimo želatino. Pazimo, da želatina med segrevanjem ne zavre! V raztopljeno želatino vmešamo približno 3 žlice jogurtove mase. Nato želatino vmešamo v preostalo jogurtovo zmes. Na koncu v zmes vmešamo še sveže borovnice.
Ohlajeno biskvitno testo položimo nazaj v pekač. Obložimo ga z jogurtovo kremo, ki jo enakomerno razporedimo po biskvitu in po vrhu lepo pogladimo. Pekač za približno 3 ure shranimo v hladilnik, da se krema ohladi in povsem strdi.
Ko se krema strdi, pecivo narežemo na poljubno velike kose, ki jih serviramo na krožnike in postrežemo.
Namesto borovnic uporabimo maline, jagode, vloženo sadje ipd.
Le malo hrane ima tako dobre učinke na zdravje kot borovnice. V teh majhnih jagodah modre barve se skriva ogromno skladišče pomembnih snovi. Vsebujejo obilo vitamina skupin C in E, bogate so kalijem, magnezijem in manganom, v njih pa najdemo tudi obilo železa. Skratka, vsebujejo veliko hranilnih snovi in toliko antioksidantov, kolikor jih vsebuje petkratna količina korenja, jabolk, brokolija in bučk. Zmanšujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter tudi za nastanek raka. Pomagajo pri izboljšanju koordinacije, ravnotežja in celo pri multipli sklerozi. Delujejo kot močni antioksidanti, ki med drugim blažijo vnetja, pripomorejo k širjenju žil in zavirajo strjevanje krvi ter nastajanje strdkov. Naj omenimo še to, da delujejo kot blago odvajalo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1020.98 KJ | 738.48 KJ | 12.2 % | 8.83 % |
| 244.02 kCal | 176.5 kCal | 12.2 % | 8.83 % | |
| Beljakovine | 6.5 g | 4.7 g | 13 % | 9.4 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 33.6 g 21.43 g | 24.3 g 15.5 g | 12.44 % | 9 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 8.57 g 4.56 g | 6.2 g 3.3 g | 12.24 % 22.8 % | 8.86 % 16.5 % |
| Vlaknine | 0.83 g | 0.6 g | 3.32 % | 2.4 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.41 mg | 0.3 mg | ||
| Magnezij | 8.57 mg | 6.2 mg | ||
| Kalij | 113.09 mg | 81.8 mg | ||
| Kalcij | 37.61 mg | 27.2 mg | ||
| Fosfor | 101.62 mg | 73.5 mg | ||
| Cink | 0.28 mg | 0.2 mg | ||
| Selen | 13.96 mg | 10.1 mg | ||
| Vitamin A | 362.09 iu | 261.9 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 2.49 mg | 1.8 mg | ||
| Vitamin D | 0.55 mg | 0.4 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
