Jesensko obarvana ovsena kaša s kurkumo, cimetom in korenčkom. Kurkuma je močan antioksidant, deluje protivnetno in krepi imunski sistem. Korenček pa kašico posladka in poskrbi za boljši vid, boljšo kožo in zadosten vnos beta karotena oziroma vitamina A.
Korenje očistimo, operemo in drobno naribamo.
V kozici segrejemo rastlinsko mleko in vanj vmešamo korenje, začimbe, ovsene kosmiče, chia semena in jabolčni pire.
Na nizkem ognju kuhamo nekaj minut, vmes večkrat premešamo. Ko se dovolj zgosti in popije vso tekočino, je kaša pripravljena. Če se kaša preveč zgosti, prilijemo še malo vode.
Kašo prestavimo v skledico in jo okrasimo s poljubnimi dodatki. Sama sem kaši dodala banano, sojin jogurt, lešnike, pekan orehe, bučna in konopljina semena, datljev sirup, mandljevo maslo in nekaj koščkov temne čokolade.
V neveganski različici lahko za kuhanje kosmičev namesto rastlinskega napitka uporabimo tudi 150 ml mleka in 150 ml vode.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 530.57 KJ | 899.56 KJ | 6.34 % | 10.75 % |
| 126.81 kCal | 215 kCal | 6.34 % | 10.75 % | |
| Beljakovine | 4.72 g | 8 g | 9.44 % | 16 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 24.77 g 3.54 g | 42 g 6 g | 9.17 % | 15.56 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 4.13 g 0 g | 7 g 0 g | 5.9 % 0 % | 10 % 0 % |
| Vlaknine | 5.31 g | 9 g | 21.24 % | 36 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 1.18 mg | 2 mg | ||
| Magnezij | 90.83 mg | 154 mg | ||
| Kalij | 354.47 mg | 601 mg | ||
| Kalcij | 53.08 mg | 90 mg | ||
| Fosfor | 247.71 mg | 420 mg | ||
| Cink | 0.59 mg | 1 mg | ||
| Selen | 12.98 mg | 22 mg | ||
| Vitamin A | 5913.89 iu | 10027 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 12.98 mg | 22 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
