Zelo okusna in hitro pripravljena različica mesne pite oziroma mesnega bureka. Testa sploh ne boste pogrešali, poleg pa se bo odlično podal navaden jogurt. Postopek priprave si oglejte v spodnjem videu!
Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Pekač, velikosti okoli 30 x 20 centimetrov, namastimo z oljem. Čebulo in česen olupimo ter ju ločeno nasekljamo.
Na olju najprej prepražimo čebulo. Ko postekleni, dodamo česen, minutko zatem pa še mleto meso, ki ga zlato rjavo popražimo. Solimo in popramo, nato pa ugasnemo ogenj in primešamo mleto papriko.
Jajca ubijemo v skledo in jih razžvrkljamo. Dodamo jogurt in premešamo, nato pa v skledo presejemo moko, zdrob in pecilni prašek. Premešamo, da dobimo enotno maso, v katero vmešamo popraženo meso.
Zmes predevamo v pekač in jo pečemo v ogreti pečici 30 minut. Pečeno pito pred rezanjem malce ohladimo. Ponudimo s solato in/ali jogurtom.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 861.82 KJ | 2004.14 KJ | 10.3 % | 23.95 % |
| 205.98 kCal | 479 kCal | 10.3 % | 23.95 % | |
| Beljakovine | 12.26 g | 28.5 g | 24.52 % | 57 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 10.75 g 0.43 g | 25 g 1 g | 3.98 % | 9.26 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 11.29 g 3.87 g | 26.25 g 9 g | 16.13 % 19.35 % | 37.5 % 45 % |
| Vlaknine | 0.32 g | 0.75 g | 1.28 % | 3 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.65 mg | 1.5 mg | ||
| Magnezij | 16.66 mg | 38.75 mg | ||
| Kalij | 306.18 mg | 712 mg | ||
| Kalcij | 77.62 mg | 180.5 mg | ||
| Fosfor | 220.39 mg | 512.5 mg | ||
| Cink | 1.94 mg | 4.5 mg | ||
| Selen | 18.92 mg | 44 mg | ||
| Vitamin A | 215.76 iu | 501.75 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0.97 mg | 2.25 mg | ||
| Vitamin D | 0.54 mg | 1.25 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
