Jed je polna okusov, ki se zelo lepo dopolnjujejo. Nadev zadostuje za pripravo osmih velikih palačink.
Iz moke, jajc, mleka, soli in sladkorja naredimo maso za palačinke, iz katere spečemo 8 velikih palačink.
V posodi zmešamo mleto meso, jajce, peteršilj, sol in poper. Z maso nadevamo (namažemo) dokaj ohlajene palačinke in jih zvijemo v rolice.
Na maslu prepražimo čebulo in jo rahlo posolimo. Dodamo nastrgan korenček, nekaj minut dušimo, nato pa zalijemo z malce vode in dodamo na kocke narezan paradižnik, da dobimo omako, ki jo začinimo po okusu. Če je paradižnik prekisel, dodamo malo sladkorja ali prilijemo malo mleka. Omako kuhamo približno 10 minut. Na koncu dodamo še baziliko in origano.
Omako vlijemo v pekač in na njo naložimo nadevane palačinke. Palačinke prelijemo z mešanico mešanico gaude in kisle smetane. Pokrijemo z alufolijo in pečemo 50 minut.
Ob predpostavki, da imamo zelenjavo doma, za sestavine porabimo približno 5 evrov.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 453.63 KJ | 1238.46 KJ | 5.42 % | 14.8 % |
108.42 kCal | 296 kCal | 5.42 % | 14.8 % | |
Beljakovine | 6.23 g | 17 g | 12.46 % | 34 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 2.86 g 1.54 g | 7.8 g 4.2 g | 1.06 % | 2.89 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 7.33 g 2.56 g | 20 g 7 g | 10.47 % 12.8 % | 28.57 % 35 % |
Vlaknine | 0.73 g | 2 g | 2.92 % | 8 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.37 mg | 1 mg | ||
Magnezij | 13.26 mg | 36.2 mg | ||
Kalij | 263.66 mg | 719.8 mg | ||
Kalcij | 16.92 mg | 46.2 mg | ||
Fosfor | 75.02 mg | 204.8 mg | ||
Cink | 1.47 mg | 4 mg | ||
Selen | 5.49 mg | 15 mg | ||
Vitamin A | 3318.68 iu | 9060 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 6.81 mg | 18.6 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).