Postrezite jih s pečenim svinjskim filejem in dobili boste kosilo, ki bo navdušilo tudi največje gurmane.
V posodi stopimo maslo in vanj vmešamo moko. Pražimo 1 minuto na zmernem ognju ter zalijemo z mlekom. Zmes ohladimo in dodamo na kocke narezano gorgonzolo in jajčne rumenjake. Dobro premešamo ter po okusu posolimo in popramo. Beljake stepemo v trd sneg, ki ga nežno in počasi vmešamo v gorgonzolno maso.
Maso stresemo v modelčke, ki smo jih premazali z maslom in posuli z drobtinami. Modelčke postavimo v segreto pečico in pečemo 30 minut na 180 °C.
Medtem ko se narastki pečejo, pripravimo peteršiljevo redukcijo. Sladko smetano solimo in vanjo stresemo sesekljan peteršilj. Kuhamo na nizkem ognju toliko časa, da smetana povre na četrtino količine. Dobljeno omako polijemo po narastku. Zraven postrežemo pečen svinjski file.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1256.75 KJ | 2233.21 KJ | 15.02 % | 26.69 % |
| 300.37 kCal | 533.75 kCal | 15.02 % | 26.69 % | |
| Beljakovine | 11.11 g | 19.75 g | 22.22 % | 39.5 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 15.9 g 0.42 g | 28.25 g 0.75 g | 5.89 % | 10.46 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 19.98 g 11.11 g | 35.5 g 19.75 g | 28.54 % 55.55 % | 50.71 % 98.75 % |
| Vlaknine | 0.56 g | 1 g | 2.24 % | 4 % |
| Folna kislina | 5.77 g | 10.25 g | ||
| Železo | 0.84 mg | 1.5 mg | ||
| Magnezij | 16.18 mg | 28.75 mg | ||
| Kalij | 143.78 mg | 255.5 mg | ||
| Kalcij | 121.98 mg | 216.75 mg | ||
| Fosfor | 182.75 mg | 324.75 mg | ||
| Cink | 0.7 mg | 1.25 mg | ||
| Selen | 23.21 mg | 41.25 mg | ||
| Vitamin A | 844.26 iu | 1500.25 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 1.83 mg | 3.25 mg | ||
| Vitamin D | 1.13 mg | 2 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
