Recept za znamenito torto Opera si je leta 1960 izmislil znameniti francoski slaščičar Lenotre. Gorazd Potočnik pa nam je v oddaji Gorazdova slaščičarna pokazal svojo izpeljanko te znamenite sladice. Njegova tortica ima močan okus po kavi in je že na prvi pogled nekaj posebnega.
Za pripravo torte potrebujemo kavno smetano. Recept za pripravo najdete TUKAJ.
Temno čokolado segrejemo na zmerni temperaturi, da se stopi (glej nasvete).
Stopljeno čokolado razlijemo po okrasni slaščičarski foliji ter jo po njej enakomerno in tanko razmažemo. Ko se začne čokolada strjevati, jo narežemo na pravokotnike velikosti 10 x 6 cm. Pustimo, da se čokoladni pravokotniki do konca ohladijo.
Medtem ko se čokolada hladi, pripravimo čokoladni biskvit. Sladkor razdelimo na dva dela. Eno polovico ga dodamo k rumenjakom, drugo polovico pa k beljakom. Rumenjake in sladkor z električnim mešalnikom stepemo v čvrsto kremo. Beljake in sladkor pa stepemo v nežen in mehak sneg. Rumenjakovo kremo in stepene beljake nežno in počasi zmešamo skupaj. Na koncu v zmes vmešamo še presejani kakav v prahu.
Pripravljeno biskvitno testo enakomerno razmažemo po papirju za peko. Debelina biskvita naj ne presega 2 cm. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija in biskvit pečemo v ogreti pečici 10 minut.
Pečen biskvit ohladimo, nato pa narežemo na 10 x 6 cm velike pravokotnike. Biskvitne pravokotnike dobro namočimo z ohlajeno kavo.
Nato pripravimo karamelo. Sladkor stresemo na ponev ter počasi segrevamo. Med segrevanjem ga previdno mešamo, da se nam ne "prismodi". Posebej zavremo smetano in jo odstavimo. Ko postane sladkor temno rjav, mu dolijemo vročo smetano. Kuhamo še toliko časa, da se sladkor in smetana povežeta in nastane gladka karamelna omaka. Karamelo ohladimo na sobno temperaturo, nato pa začnemo sestavljati torto.
Na krožnik najprej postavimo plast čokolade in jo prekrijemo s plastjo biskvita. Na biskvit nabrizgamo karamelno kremo. Na karamelo z vrečko za krašenje nanesemo plast kavne smetane. Na kavno smetano položimo plast čokolade. Na čokolado nato nanesemo še zadnjo plast kreme in zaključimo s plastjo čokolade. Po istem postopku pripravimo ostale tortice.
Pripravljene tortice serviramo na krožnike in po želji dodatno okrasimo s čokoladno dekoracijo.
Čokolado lahko segrejemo v kozici ali v vodni kopeli. V primeru, da imamo doma mikrovalovno pečico, pa jo lahko v njej najhitreje stopimo. Nalomimo jo v primerno posodo, ki jo lahko postavimo v pečico. Temperaturo nastavimo na najvišjo jakost. Čokoladno najprej segrevamo 30 sekund, nato mikrovalovno pečico odpremo, čokolado premešamo in segrevamo še 20 sekund. Stopljeno čokolado še enkrat dobro premešamo.
Okrasno folijo kupimo v specializiranih slaščičarskih trgovinah. Če folije nimamo, čokolado namažemo kar na peki papir.
Pazimo, da karamela ne pride v stik s kožo, saj lahko temperatura stopljenega sladkorja doseže tudi 200 stopinj in več - lepljive karamelne kapljice lahko povzročijo hude opekline.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1002.49 KJ | 5012.43 KJ | 11.98 % | 59.9 % |
| 239.6 kCal | 1198 kCal | 11.98 % | 59.9 % | |
| Beljakovine | 3.8 g | 19 g | 7.6 % | 38 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 36.75 g 31.65 g | 183.75 g 158.25 g | 13.61 % | 68.06 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 8.3 g 4.2 g | 41.5 g 21 g | 11.86 % 21 % | 59.29 % 105 % |
| Vlaknine | 2.1 g | 10.5 g | 8.4 % | 42 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 2.95 mg | 14.75 mg | ||
| Magnezij | 58.15 mg | 290.75 mg | ||
| Kalij | 180.2 mg | 901 mg | ||
| Kalcij | 21.7 mg | 108.5 mg | ||
| Fosfor | 72 mg | 360 mg | ||
| Cink | 0.5 mg | 2.5 mg | ||
| Selen | 7 mg | 35 mg | ||
| Vitamin A | 108.05 iu | 540.25 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0.3 mg | 1.5 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
