Ekler (orig. eclair) je tipična francoska sladica, ki ji zaradi podolgovate in valjaste oblike v Ameriki rečejo "long john". Osnova je pečen biskvit iz paljenega testa, ki ga namežemo s slaščičarsko kremo in obložimo s poljubnimi dodatki. Verjemite, da je kombinacija mehkega testa, čokoladne kreme, mangovega želeja in čokoladnega obliva naravnost fantastična!
V kozico damo vodo, mleko, sol in maslo ter vse skupaj zavremo. Ko mešanica zavre, v kozico počasi stresemo moko in kakav. Vse skupaj mešamo toliko časa, da del vode izpari in nastane gosta kepa, ki lepo odstopi od posode.
Testo pretresemo v planetarni mešalec in ga z nastavkom za gnetenje počasi mešamo. Med mešanjem postopoma, enega za drugim, dodajamo jajca. Ko vmešamo vsa jajca, s testom napolnimo vrečko za krašenje, ki jo opremimo s širokim brazdastim nastavkom. Na silikonski pladenj ali papir za peko nabrizgamo enakomerno debele podolgovate eklerje. Premažemo jih s stepenim jajcem in za 15 minut potisnemo v pečico, ogreto na 160 stopinj Celzija.
Medtem, ko so testo peče, pripravimo čokoladno kremo. V kozico damo mleko, smetano, polovico sladkorja in vanilijeva semena skupaj s strokom. Vse sestavine počasi segrevamo. V posodi v gladko zmes zmešamo drugo polovico sladkorja, koruzni škrob in rumenjake. Ko tekočina zavre, zmanjšamo temperaturo in dodamo sladkorno mešanico z rumenjaki. Med kuhanjem nenehno mešamo, da se zmes ne prismodi.
Ko se krema primerno zgosti, jo prelijemo v skledo (vanilijev strok odstranimo). V še vročo kremo vmešamo na koščke narezano čokolado. Čokoladno kremo pokrijemo s prozorno folijo za živila in pustimo stati nekaj časa, da se ohladi.
Pečene eklerje vzamemo iz pečice in še vroče prerežemo na pol.
Želatino namočimo v hladni vodi. Manga olupimo in jima odstranimo koščico. Mangovo meso stresemo v kuhinjski mešalnik, prilijemo pomarančni sok ter vse skupaj zmiksamo v gladek tekoč pire.
Namočeno želatino ožamemo in ji dodamo petino mangovega pireja. Segrejemo v mikrovalovni pečici, da se želatina stopi. V raztopljeno želatino vmešamo preostali mangov pire. Mešanico vlijemo v pekač in shranimo v hladilnik, da se strdi.
Strjen žele narežemo na tanke lističe, ki so veliki kot eklerji. Na koncu pripravimo še čokoladni preliv. Smetano in glukozni sirup segrejemo in pri tem pazimo, da tekočina ne zavre. Dodamo čokolado in maslo ter vse skupaj s paličnim mešalnikom zmešamo v gladko čokoladno kremo.
Vzamemo spodnji del testa in ga napolnimo s čokoladno kremo. Na kremo položimo listič mangovega želeja in ga prekrijemo s plastjo čokoladne kreme. Zgornji del testa pomočimo v čokoladni preliv in položimo na čokoladno kremo. Pripravljene eklerje serviramo na velik krožnik ali pladenj in postrežemo.
Če nimamo planetarnega mešalca, lahko testo mešamo z ročnim mešalnikom (uporabimo spiralne ročke za gnetenje).
Pripravljene eklerje lahko dekoriramo z rezinami svežega manga.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1396.2 KJ | 2998.38 KJ | 16.69 % | 35.83 % |
| 333.7 kCal | 716.63 kCal | 16.69 % | 35.83 % | |
| Beljakovine | 5.47 g | 11.75 g | 10.94 % | 23.5 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 33.12 g 22 g | 71.13 g 47.25 g | 12.27 % | 26.34 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 18.74 g 10.54 g | 40.25 g 22.63 g | 26.77 % 52.7 % | 57.5 % 113.15 % |
| Vlaknine | 2.21 g | 4.75 g | 8.84 % | 19 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 2.56 mg | 5.5 mg | ||
| Magnezij | 49.42 mg | 106.13 mg | ||
| Kalij | 244.3 mg | 524.63 mg | ||
| Kalcij | 40.1 mg | 86.13 mg | ||
| Fosfor | 135.27 mg | 290.5 mg | ||
| Cink | 0.76 mg | 1.63 mg | ||
| Selen | 12.28 mg | 26.38 mg | ||
| Vitamin A | 640.34 iu | 1375.13 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 7.51 mg | 16.13 mg | ||
| Vitamin D | 0.64 mg | 1.38 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
