Sočna, rahla in lahka zelenjavna jed, ki jo postrežemo kot glavno jed ali prilogo nedeljskemu kosilu. V prvem primeru se zraven prileže velika skleda solate, v drugem pa kakšen kos pečenega mesa ali ribe.
Cvetačo očistimo in razdelimo na manjše cvetke, ki jih operemo in kuhamo v osoljenem kropu 5 do 7 mint, da se na pol skuhajo. Pokuhano cvetačo dobro odcedimo.
Medtem ko se cvetača kuha, pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. V večji skledi zmešamo jajca, smetano in začimbe. Vmešamo moko in polovico naribanega sira, na koncu pa nežno primešamo še pokuhane cvetačne cvetke.
Zmes stresemo v globok pekač, ki smo ga dobro namastili z maslom. Po vrhu potrosimo preostanek sira. Narastek pečemo v ogreti pečici od 30 do 45 minut. Pečen je, ko zmes naraste in se po vrhu zlato rjavo obarva.
Če želimo, da bo narastek še bolj rahel, beljake stepemo v čvrst sneg, ki ga čisto na koncu vmešamo v zmes.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 535.76 KJ | 1078.43 KJ | 6.4 % | 12.89 % |
| 128.05 kCal | 257.75 kCal | 6.4 % | 12.89 % | |
| Beljakovine | 6.96 g | 14 g | 13.92 % | 28 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 5.09 g 0.5 g | 10.25 g 1 g | 1.89 % | 3.8 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 7.82 g 4.22 g | 15.75 g 8.5 g | 11.17 % 21.1 % | 22.5 % 42.5 % |
| Vlaknine | 1.12 g | 2.25 g | 4.48 % | 9 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.25 mg | 0.5 mg | ||
| Magnezij | 15.65 mg | 31.5 mg | ||
| Kalij | 219.46 mg | 441.75 mg | ||
| Kalcij | 117.25 mg | 236 mg | ||
| Fosfor | 144.07 mg | 290 mg | ||
| Cink | 0.62 mg | 1.25 mg | ||
| Selen | 10.56 mg | 21.25 mg | ||
| Vitamin A | 311.99 iu | 628 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 26.83 mg | 54 mg | ||
| Vitamin D | 0.5 mg | 1 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
