Polži so zelo sočni in dobri, njihova prednost pa je tudi ta, da dolgo ostanejo sveži.
Iz navedenih sestavin naredimo kvašeno testo in ga na toplem mestu vzhajamo na dvojno količino.
V stopljeno maslo vmešamo sladkor in cimet. Vzhajano testo razvaljamo kot za potico in ga premažemo z masleno mešanico. Po vrhu potrosimo rozine, potem pa testo na tesno zvijemo v daljši svaljek, ki ga narežemo na 1 cm debele kolobarje oziroma polžke, ki jih zložimo v namaščen pekač. Vmes pustimo za prst široke presledke. Zložene polžke z valjarjem nežno povaljamo, da se zapolnijo prazni prostori.
Polžke pred peko še malo vzhajamo, potem pa jih pečemo na 180 stopinjah Celzija približno 30 minut (odvisno od pečice).
V kozici segrejemo sestavine za preliv, da se lepo povežejo. S pripravljenim prelivom po vrhu prelijemo še vroče polžke. Pecivo ponudimo, ko je še toplo, pred postrežbo pa ga lahko tudi povsem ohladimo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 1691.05 KJ | 1752.05 KJ | 20.21 % | 20.94 % |
404.17 kCal | 418.75 kCal | 20.21 % | 20.94 % | |
Beljakovine | 5.31 g | 5.5 g | 10.62 % | 11 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 61.93 g 18.18 g | 64.17 g 18.83 g | 22.94 % | 23.77 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 14.72 g 9.09 g | 15.25 g 9.42 g | 21.03 % 45.45 % | 21.79 % 47.1 % |
Vlaknine | 2.17 g | 2.25 g | 8.68 % | 9 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.72 mg | 0.75 mg | ||
Magnezij | 15.28 mg | 15.83 mg | ||
Kalij | 197.62 mg | 204.75 mg | ||
Kalcij | 23 mg | 23.83 mg | ||
Fosfor | 76.09 mg | 78.83 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 15.04 mg | 15.58 mg | ||
Vitamin A | 473.9 iu | 491 iu | ||
Vitamin B1 | 0.08 mg | 0.08 mg | ||
Vitamin C | 0.8 mg | 0.83 mg | ||
Vitamin D | 0.16 mg | 0.17 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).