Celeia
Zmečkana skutina pita
Odlična slana pita, ki jo lahko ponudimo kot prilogo ali pa si jo privoščimo kar samo.
Odlična slana pita, ki jo lahko ponudimo kot prilogo ali pa si jo privoščimo kar samo.
V posodi zmešamo skuto, jogurt in kislo smetano. Solimo, dodamo jaca in premešamo, da dobimo gladko maso.
Vlečeno testo lahko delamo sami, hitreje pa je, če kupimo zavitek z že pripravljenim testom. V njem je navadno šest listov. V pekač namestimo peki papir in vanj namestimo prvi list testa. Premažemo ga z malo olja ali stopljenega masla. Drugi list potopimo v skutino maso, tako da se masa oprime testa. Testo rahlo zmečkamo in položimo v pekač. Postopek ponovimo z ostalimi listi testa in pekač napolnimo z zmečkanim vlečenim testom. Zadnjo plast testa razgrnemo in z njo prekrijemo ostale liste. Ostanek skutine mase premažemo po testu.
Pito pečemo na 200 stopinj Celzija približno 40 minut.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 468.19 KJ | 678.85 KJ | 5.6 % | 8.11 % |
| 111.9 kCal | 162.25 kCal | 5.6 % | 8.11 % | |
| Beljakovine | 8.71 g | 12.63 g | 17.42 % | 25.26 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 5.43 g 2.16 g | 7.88 g 3.13 g | 2.01 % | 2.92 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 4.83 g 1.98 g | 7 g 2.88 g | 6.9 % 9.9 % | 10 % 14.4 % |
| Vlaknine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
| Folna kislina | 2.93 g | 4.25 g | ||
| Železo | 0.26 mg | 0.38 mg | ||
| Magnezij | 10 mg | 14.5 mg | ||
| Kalij | 125.26 mg | 181.63 mg | ||
| Kalcij | 95.52 mg | 138.5 mg | ||
| Fosfor | 140.86 mg | 204.25 mg | ||
| Cink | 0.17 mg | 0.25 mg | ||
| Selen | 11.47 mg | 16.63 mg | ||
| Vitamin A | 207.93 iu | 301.5 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0.34 mg | 0.5 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
