Osvežilno pecivo polnega okusa. Hruške lahko zamenjamo s kakšnim drugim sadjem, kot so na primer borovnice, maline, višnje, kaki, jagode ...
Za podlago zdrobimo piškote in jih zmešamo z mletimi orehi, medom in stopljenim maslom. Če je masa pretrda, lahko dodamo še malo mleka ali sladke smetane.
Za skutin nadev stepemo jajca in jih zmešamo s skuto, navadnim in vanilij sladkorjem.
V pekač najprej naložimo piškotno zmes in jo prelijemo s skutino maso. Po vrhu razporedimo na majhne kocke narezano hruško, ki smo jo prelili z limoninim sokom. Pečemo na 160 stopinj Celzija približno 40 minut.
Po 40 minutah peke pecivo prelijemo s prelivom iz kisle smetan in sadkorja ter pečemo na 150 stopinj Celzija še 10 minut.
Iz testa za podlago lahko oblikujemo jagode, ki jih pomočimo v barvilo etol (okus jagoda ali malina) in povaljamo v kristalnem sladkorju.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 966.46 KJ | 1042.15 KJ | 11.55 % | 12.45 % |
| 230.99 kCal | 249.08 kCal | 11.55 % | 12.45 % | |
| Beljakovine | 8.73 g | 9.42 g | 17.46 % | 18.84 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 18.16 g 6.96 g | 19.58 g 7.5 g | 6.73 % | 7.25 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 12.91 g 5.56 g | 13.92 g 6 g | 18.44 % 27.8 % | 19.89 % 30 % |
| Vlaknine | 1.16 g | 1.25 g | 4.64 % | 5 % |
| Folna kislina | 12.67 g | 13.67 g | ||
| Železo | 0.85 mg | 0.92 mg | ||
| Magnezij | 18.39 mg | 19.83 mg | ||
| Kalij | 119.71 mg | 129.08 mg | ||
| Kalcij | 79.6 mg | 85.83 mg | ||
| Fosfor | 137.4 mg | 148.17 mg | ||
| Cink | 0.39 mg | 0.42 mg | ||
| Selen | 12.44 mg | 13.42 mg | ||
| Vitamin A | 351.47 iu | 379 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0.46 mg | 0.5 mg | ||
| Vitamin D | 0.39 mg | 0.42 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
