Skutina pita z orehi
Hranljiva sladica za hladne jesenske in zimske dni.
Hranljiva sladica za hladne jesenske in zimske dni.
Dobro pregnetemo moko, maslo, sol, sladkor in rumenjak (po potrebi dodamo 1-2 žlici mrzle vode). Testo oblikujemo v kepo, ki jo ovijemo v plastično folijo za živila in postavimo na hladno za vsaj toliko časa, da pripravimo nadev.
Jajci ubijemo in v dve skledi ločimo rumenjake in beljake. Skuto zmešamo z limonino lupino in kislo smetano ter vmešamo rumenjaka, sladkor in vanilin sladkor. Iz beljakov stepemo sneg in ga razporedimo po skutini kremi. Dodamo jedilni škrob in vse skupaj pazljivo premešamo.
Testo razvaljamo ali z roko razprostremo po pekaču (premera 26 cm). Testo namažemo z marmelado in posujemo z mletimi orehi, ki smo jih zmešali z dvema žlicama sladkorja. Preko orehov polijemo skutin nadev. Pito pečemo od 45 do 50 minut na 160 stopinj Celzija.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 1280.68 KJ | 2183.55 KJ | 15.3 % | 26.09 % |
306.09 kCal | 521.88 kCal | 15.3 % | 26.09 % | |
Beljakovine | 8.21 g | 14 g | 16.42 % | 28 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 25.73 g 10.7 g | 43.88 g 18.25 g | 9.53 % | 16.25 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 18.33 g 6.82 g | 31.25 g 11.63 g | 26.19 % 34.1 % | 44.64 % 58.15 % |
Vlaknine | 1.03 g | 1.75 g | 4.12 % | 7 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.44 mg | 0.75 mg | ||
Magnezij | 25.88 mg | 44.13 mg | ||
Kalij | 125.88 mg | 214.63 mg | ||
Kalcij | 61.73 mg | 105.25 mg | ||
Fosfor | 145.6 mg | 248.25 mg | ||
Cink | 0.37 mg | 0.63 mg | ||
Selen | 13.12 mg | 22.38 mg | ||
Vitamin A | 394.72 iu | 673 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 0.07 mg | 0.13 mg | ||
Vitamin D | 0.22 mg | 0.38 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).