"Notre Petit Saumon" oziroma burger s prekajenim lososom je druga glavna jed, ki jo je Branko Đurić - Đuro pripravil v oddaji Skriti šef.
Najprej pripravimo ajdove bombetke. Testo zamesimo iz bele moke, poparjene ajdove moke, soli, kvasa, mleka in sladkorja.
Vzhajano testo nato razdelimo na 150 g kroglice, ki jih oblikujemo v bombetke in spečemo v ogreti pečici.
Priprava bombetk ni všteta v čas priprave!
Rezine dimljenega lososa narežemo na trakove. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Avokadovo meso zrežemo na majhne koščke. V skledi zmešamo vse sestavine za nadev in jih po okusu začinimo s soljo, poprom, sezamovim oljem in limoninim sokom.
Ohlajene ajdove bombetke prerežemo na pol in obe polovici s prerezanjo stranjo "pomočimo" v prepražen sezam. Na spodnjo polovico bombetk naložimo pripravljen nadev in pripravljene burgerje pokrijemo z zgornjimi polovicami bombetk.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1366.41 KJ | 5158.87 KJ | 16.33 % | 61.65 % |
| 326.58 kCal | 1233 kCal | 16.33 % | 61.65 % | |
| Beljakovine | 13.51 g | 51 g | 27.02 % | 102 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 51.78 g 0.73 g | 195.5 g 2.75 g | 19.18 % | 72.41 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 6.75 g 1.06 g | 25.5 g 4 g | 9.64 % 5.3 % | 36.43 % 20 % |
| Vlaknine | 4.37 g | 16.5 g | 17.48 % | 66 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 1.79 mg | 6.75 mg | ||
| Magnezij | 65.69 mg | 248 mg | ||
| Kalij | 355.12 mg | 1340.75 mg | ||
| Kalcij | 21.92 mg | 82.75 mg | ||
| Fosfor | 142.76 mg | 539 mg | ||
| Cink | 0.73 mg | 2.75 mg | ||
| Selen | 16.42 mg | 62 mg | ||
| Vitamin A | 120.45 iu | 454.75 iu | ||
| Vitamin B1 | 0.26 mg | 1 mg | ||
| Vitamin C | 1.85 mg | 7 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
