Vse sestavine za to bogato, razkošno in zelo nasitno sladico lahko kupite v trgovini in tako poskrbite, da bo resnično ekspresno pripravljena. Je pa ta posladek tudi odličen način, da na okusen način porabite ostanke brownija.
Dobro ohlajeno smetano zlijemo v primerno veliko posodo. Z električnim mešalnikom jo stepamo, dokler se ne začne strjevati. Dodamo sladkor v prahu in žlico likerja ter stepamo še toliko časa, da na površini nastanejo majhni beli rožički. Pražene lešnike sesekljamo.
Pripravimo si kozarčke, v katerih bomo sladico postregli. Vanje najprej dodamo kose brownija in jih prelijemo z likerjem. V kozarčke nato po žlicah izmenično dodajamo puding (recept za domač puding je TUKAJ) in stepeno smetano. Ko jih napolnemo do vrha, sladico zaključimo s kupčkom smetane, po kateri potrosimo sesekljane lešnike.
Sladico lahko takoj postrežemo ali pa jo do uporabe shranimo v hladilniku.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1548.12 KJ | 2361.87 KJ | 18.5 % | 28.23 % |
| 370.01 kCal | 564.5 kCal | 18.5 % | 28.23 % | |
| Beljakovine | 4.26 g | 6.5 g | 8.52 % | 13 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 73.74 g 52.44 g | 112.5 g 80 g | 27.31 % | 41.67 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 1.64 g 0.33 g | 2.5 g 0.5 g | 2.34 % 1.65 % | 3.57 % 2.5 % |
| Vlaknine | 1.31 g | 2 g | 5.24 % | 8 % |
| Folna kislina | 26.87 g | 41 g | ||
| Železo | 1.31 mg | 2 mg | ||
| Magnezij | 15.08 mg | 23 mg | ||
| Kalij | 76.53 mg | 116.75 mg | ||
| Kalcij | 65.06 mg | 99.25 mg | ||
| Fosfor | 344.29 mg | 525.25 mg | ||
| Cink | 0.33 mg | 0.5 mg | ||
| Selen | 8.19 mg | 12.5 mg | ||
| Vitamin A | 1.31 iu | 2 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
