Tako kot je v poletnem času za Grčijo značilen tzatziki, osvežilna kumarična solata oziroma omaka, tako je za Makedonijo in Bolgarijo značilen tarator - hladna juha oziroma "tekoča" solata, pripravljena iz kumar, jogurta, česna in orehov. Priprava je hitra in preprosta, jed pa je tako dobra in osvežilna, da lahko v hipu postane vaša najljubša izbira za vroče poletne dni.
V terilniku v gosto pasto stremo olupljen česen, sol in kis.
Kumare operemo, olupimo in narežemo na drobne kockice, ki jih zmešamo s česnovo pasto in jogurtom. Prilijemo toliko hladne vode, da dobimo želeno gostoto. Vmešamo sesekljan koper, olje in orehe ter po okusu začinimo z mletim poprom.
Juho serviramo v jušne skodelice. Če je potrebno, jo dodatno ohladimo s kocko ledu, drugače pa jo okrasimo s sesekljanimi orehi, potrosimo s koprom in postrežemo.
Namesto jogurta uporabimo kislo mleko.
Dodatek orehov lahko tudi izpustimo.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 374.64 KJ | 769.86 KJ | 4.48 % | 9.2 % |
| 89.54 kCal | 184 kCal | 4.48 % | 9.2 % | |
| Beljakovine | 1.7 g | 3.5 g | 3.4 % | 7 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 4.26 g 1.7 g | 8.75 g 3.5 g | 1.58 % | 3.24 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 7.06 g 1.09 g | 14.5 g 2.25 g | 10.09 % 5.45 % | 20.71 % 11.25 % |
| Vlaknine | 0.36 g | 0.75 g | 1.44 % | 3 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0.24 mg | 0.5 mg | ||
| Magnezij | 22.26 mg | 45.75 mg | ||
| Kalij | 181.39 mg | 372.75 mg | ||
| Kalcij | 54.01 mg | 111 mg | ||
| Fosfor | 63.63 mg | 130.75 mg | ||
| Cink | 0.12 mg | 0.25 mg | ||
| Selen | 0.97 mg | 2 mg | ||
| Vitamin A | 277.01 iu | 569.25 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 3.89 mg | 8 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
