Tako prisrčne in majhne. Pravi hit na zabavi za noč čarovnic. Delano je bilo po vašem receptu.
Pripravimo skledo, v katero damo beljake in ščepec soli. Z ročnim mešalnikom zmešamo v čvrst sneg. Med mešanjem postopoma dodajamo sladkor, da sneg postane gladek in čvrst.
Ko porabimo ves sladkor, prenehamo mešati. Na beljake presejemo tretjino sladkorja v prahu in ga počasi vmešamo v beljakovo maso. Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vsega sladkorja v prahu.
Pečico segrejemo na 110 °C. Pekač obložimo s papirjem za peko. Brizgalko napolnimo z beljakovim snegom. Na papir nabrizgamo sneg v obliki kosti. Pomagamo si tako, da najprej nabrizgamo svaljek, ki mu na obeh koncih dodamo dva kroga.
Pekač s kostmi položimo v ogreto pečico in jih pečemo dobro uro. Pečico ugasnemo, pečene beljakove kosti pa pri priprtih vratih pečice v njej pustimo še toliko časa, da se ohladijo.
Ohlajene beljakove kosti vzamemo iz pečice, jih razporedimo na servirni krožnik in naj se zabava prične.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1626.32 KJ | 187.02 KJ | 19.44 % | 2.24 % |
| 388.7 kCal | 44.7 kCal | 19.44 % | 2.24 % | |
| Beljakovine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 98.26 g 96.52 g | 11.3 g 11.1 g | 36.39 % | 4.19 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 0 g 0 g | 0 g 0 g | 0 % 0 % | 0 % 0 % |
| Vlaknine | 0 g | 0 g | 0 % | 0 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 0 mg | 0 mg | ||
| Magnezij | 0 mg | 0 mg | ||
| Kalij | 1.74 mg | 0.2 mg | ||
| Kalcij | 0.87 mg | 0.1 mg | ||
| Fosfor | 0 mg | 0 mg | ||
| Cink | 0 mg | 0 mg | ||
| Selen | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin A | 0 iu | 0 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
