Azijska piščančja nabodala z mlado koruzo
Priprava okusnih azijskih jedi na domačem vrtu ali terasi je lažja, kot si mislite. Če slučajno nimate šerija, uporabite viski.
Priprava okusnih azijskih jedi na domačem vrtu ali terasi je lažja, kot si mislite. Če slučajno nimate šerija, uporabite viski.
Piščančje meso operemo, osušimo in narežemo na kose. Koruzo odcedimo. Čili operemo, razpolovimo, odstranimo semena in sesekljamo. Čebulo operemo, osušimo in nasekljamo. V skledi zmešamo moko, čili v prahu, svež čili, čebulo, ingver in sol ter dobro premešamo. V zmesi povaljamo meso in koruzo.
Koruzo in meso nabodemo na lesena nabodala. V voku segrejemo olje in v njem postopoma z vseh strani zapečemo meso in koruzo, po nekaj minut na vsaki strani. Pečene kose odlagamo na s papirnatimi brisačami obložen krožnik.
Nabodala s koruzo in mesom razporedimo na servirni krožnik in postrežemo z različnimi omakami.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
Energijske vrednosti | 598.06 KJ | 1726.95 KJ | 7.15 % | 20.64 % |
142.94 kCal | 412.75 kCal | 7.15 % | 20.64 % | |
Beljakovine | 9.78 g | 28.25 g | 19.56 % | 56.5 % |
Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 16.19 g 1.39 g | 46.75 g 4 g | 6 % | 17.31 % |
Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 3.64 g 0.78 g | 10.5 g 2.25 g | 5.2 % 3.9 % | 15 % 11.25 % |
Vlaknine | 1.21 g | 3.5 g | 4.84 % | 14 % |
Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
Železo | 0.09 mg | 0.25 mg | ||
Magnezij | 24.68 mg | 71.25 mg | ||
Kalij | 214.63 mg | 619.75 mg | ||
Kalcij | 14.37 mg | 41.5 mg | ||
Fosfor | 109.26 mg | 315.5 mg | ||
Cink | 0 mg | 0 mg | ||
Selen | 10.48 mg | 30.25 mg | ||
Vitamin A | 358.18 iu | 1034.25 iu | ||
Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
Vitamin C | 9.52 mg | 27.5 mg | ||
Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).