Dodatek sode bikarbone in pinjenca poskrbi, da so palačinke bolj rahle in puhaste.
Sestavine zadoščajo za pripravo približno 14 palačink (premera 10 cm).
V manjši kozici na nizki temperaturi počasi stopimo maslo. V večji skledi zmešamo ajdovo moko, sladkor, sodo bikarbono in sol. V skledo s suhimi sestavinami vlijemo stopljeno maslo in začnemo z ročno metlico mešati vse sestavine. Med nenehnim mešanjem počasi prilivamo pinjenec. Prilijemo samo toliko pinjenca, da dobimo maso primerne gostote. Ko se vse sestavine povežejo v gosto tekoče testo, prenehamo z mešanjem.
Na kuhalnik pristavimo ponev in jo na srednji temperaturi dobro segrejemo. V segreto ponev vlijemo malo olja (približno 0,5 žličke) in ga s papirnato brisačko razmažemo po ponvi. Z manjšo zajemalko na segreto ponev vlijemo približno 60 ml testa. Palačinka mora biti debela nekje okoli pol centimetra in velika okoli 10 centimetrov. Če je ponev velika, lahko v njej hkrati spečemo več palačink. Ko se na površini palačinke začnejo pojavljati mehurčki (približno od 2 do 3 minute), palačinko z lopatico obrnemo. Palačinko na drugi strani pečemo še od 1 do 2 minuti. Pečeno palačinko preložimo na segreti krožnik, ki ga pokrijemo. Postopek ponavljamo toliko časa, dokler nam ne zmanjka testa.
Ko spečemo vse palačinke, jih razporedimo po krožnikih in postrežemo skupaj s svežim sadjem, sadnim prelivom ali marmelado.
Po želji lahko v testo za palačinke dodamo tudi eno jajce.
Namesto pinjenca lahko uporabimo tekoči jogurt ali mleko, ki smo mu dodali žličko limoninega soka.
Ko se soda bikarbona združi z dodatki, ki vsebujejo kisline (kislo mleko, pinjenec, jogurt, limonin sok ali kis), povzroča nastajanje plina ogljikove kisline, ki nabrekne in rahlja testo. Zato je testu, ki ga pripravljamo s sodo bikarbono, treba dodati pravo razmerje kisline: na pol žličke sode bikarbone računamo 250 ml kislega mleka, pinjenca, jogurta ali 1 žlico limoninega soka ali kisa.
Preobčutljivim na gluten se namesto pšenice, rži, ječmena in ovsa priporoča uživanje riža, soje, ajde, kvinoje, prosa in koruze. Ajda vsebuje veliko flavonoidov, ki so cenjeni antioksidanti. Bogata pa je tudi z vlakninami, manganom in magnezijem. Prav magnezij je za organizem zelo koristen pri porabi glukoze in izločanju inzulina, zaradi česar je ajda tako koristna v prizadevanjih za nižje vrednosti sladkorja v krvi.
Vrednosti so zgolj informativne narave. Lahko pa so vam v pomoč pri pripravi uravnoteženih obrokov, pri načrtovanju posebne diete ali hujšanja. Vrednosti so izračunane na 100 g jedi ter na porcijo.
| 100g | Porcija | % GDA* na 100g | % GDA* na porcijo | |
| Energijske vrednosti | 1572.77 KJ | 1075.29 KJ | 18.8 % | 12.85 % |
| 375.9 kCal | 257 kCal | 18.8 % | 12.85 % | |
| Beljakovine | 8.78 g | 6 g | 17.56 % | 12 % |
| Ogljikovi hidrati od teh sladkorji | 64.72 g 14.26 g | 44.25 g 9.75 g | 23.97 % | 16.39 % |
| Maščobe od teh nasičene maščobne kisline | 10.97 g 5.48 g | 7.5 g 3.75 g | 15.67 % 27.4 % | 10.71 % 18.75 % |
| Vlaknine | 7.31 g | 5 g | 29.24 % | 20 % |
| Folna kislina | 0 g | 0 g | ||
| Železo | 2.93 mg | 2 mg | ||
| Magnezij | 183.56 mg | 125.5 mg | ||
| Kalij | 609.2 mg | 416.5 mg | ||
| Kalcij | 111.53 mg | 76.25 mg | ||
| Fosfor | 374.44 mg | 256 mg | ||
| Cink | 2.19 mg | 1.5 mg | ||
| Selen | 3.66 mg | 2.5 mg | ||
| Vitamin A | 273.88 iu | 187.25 iu | ||
| Vitamin B1 | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin C | 0 mg | 0 mg | ||
| Vitamin D | 0 mg | 0 mg |
*GDA = dnevna orientacijska vrednost za odrasle na osnovi 2000 kCal na dan. Prehranske potrebe posameznika so lahko višje ali nižje, v odvisnosti od spola, starosti, stopnje telesne aktivnosti in ostalih dejavnikov (vir: CIAA).
