Poletje je idealen čas za načrtovanje eno- ali večdnevnih izletov v gore. Bližnji in daljni hribi nas vabijo kar sami od sebe, saj nudijo prijetno osvežitev in ohladitev v poletni vročini. Vendar pazljivo, saj nas v gorah lahko preseneti nenadna nevihta! In če bomo v takšnem primeru ostali brez hrane in pijače, nam izlet res ne bo ostal v lepem spominu. Zato je treba pot v gore skrbno načrtovati in nahrbtnike napolniti s primerno količino pazljivo izbrane hrane, s katero bomo nadomestili porabljeno energijo in poskrbeli za obnovo našega organizma.
Hrana za v gore
Zapomnimo si, da v gore vzamemo le takšno hrano, ki je preprosta za pripravo in uporabo, polnovredna in težko pokvarljiva, poleg tega pa nas razveseli tudi s svojim pestrim okusom. Vsebovati mora ogljikove hidrate in beljakovine, hkrati pa v njej ne sme manjkati vitaminov, mineralov, soli ter vlaknin. Na prvo mesto velja uvrstiti ogljikove hidrate, ki so lahko prebavljivi, poleg tega pa predstavljajo izjemno učinkovit vir energije. Zato je priporočljivo zaužiti veliko sadja (banane, hruške, jabolka) in zelenjave (lahko tudi v enolončnici, joti, ričetu), ki vsebujejo obilo dobrih ogljikovih hidratov. Maščobe za izgorevanje potrebujejo veliko kisika, ki pa ga ob naporu v visokogorju telesu ne moremo zagotoviti, zato so vsa z maščobami bogata hranila primerna zgolj v manjših količinah. V gorah si privoščimo več manjših obrokov, ki jih lahko pripravimo že doma. Če je mogoče, se ustavimo tudi v koči ali postojanki in si tam privoščimo topel obrok. Med najprimernejše prigrizke spadajo suho sadje (fige, slive, datlji, marelice, brusnice ...), oreščki (indijski oreščki, lešniki, mandlji, nesoljeni arašidi ...), žitne ploščice in čokolada, polnozrnat kruh, pločevinke (ribe, paštete, mesni narezki), nič pa ne bo narobe, če se v nahrbtniku znajdeta tudi košček sira in dobra suha salama. Pa si poglejmo nekaj predlogov, ki vas ne bodo pustili lačne:
► sendvič s tuno in rženim kruhom
► veganski sendvič z bučkami
► polnozrnat sendvič s piščančjimi prsmi
► energijske ploščice
► datljeve energijske kroglice
► prosene kroglice
► v hipu pripravljene energijske kroglice
► energijske kroglice s kokosom
► presne čokoladne tablice
► ovseni piškoti z banano in arašidovim maslom
► kvašen sadni kruhek
► žitne rezine z brusnicami
► namaz iz korenja in čičerike
Zapomnimo si, da v gore vzamemo le takšno hrano, ki je preprosta za pripravo in uporabo, polnovredna in težko pokvarljiva, poleg tega pa nas razveseli tudi s svojim pestrim okusom. Vsebovati mora ogljikove hidrate in beljakovine, hkrati pa v njej ne sme manjkati vitaminov, mineralov, soli ter vlaknin. Na prvo mesto velja uvrstiti ogljikove hidrate, ki so lahko prebavljivi, poleg tega pa predstavljajo izjemno učinkovit vir energije. Zato je priporočljivo zaužiti veliko sadja (banane, hruške, jabolka) in zelenjave (lahko tudi v enolončnici, joti, ričetu), ki vsebujejo obilo dobrih ogljikovih hidratov. Maščobe za izgorevanje potrebujejo veliko kisika, ki pa ga ob naporu v visokogorju telesu ne moremo zagotoviti, zato so vsa z maščobami bogata hranila primerna zgolj v manjših količinah. V gorah si privoščimo več manjših obrokov, ki jih lahko pripravimo že doma. Če je mogoče, se ustavimo tudi v koči ali postojanki in si tam privoščimo topel obrok. Med najprimernejše prigrizke spadajo suho sadje (fige, slive, datlji, marelice, brusnice ...), oreščki (indijski oreščki, lešniki, mandlji, nesoljeni arašidi ...), žitne ploščice in čokolada, polnozrnat kruh, pločevinke (ribe, paštete, mesni narezki), nič pa ne bo narobe, če se v nahrbtniku znajdeta tudi košček sira in dobra suha salama. Pa si poglejmo nekaj predlogov, ki vas ne bodo pustili lačne:
► sendvič s tuno in rženim kruhom
► veganski sendvič z bučkami
► polnozrnat sendvič s piščančjimi prsmi
► energijske ploščice
► datljeve energijske kroglice
► prosene kroglice
► v hipu pripravljene energijske kroglice
► energijske kroglice s kokosom
► presne čokoladne tablice
► ovseni piškoti z banano in arašidovim maslom
► kvašen sadni kruhek
► žitne rezine z brusnicami
► namaz iz korenja in čičerike
Voda
Voda je nujno potrebna snov za proizvodnjo energije, ki poskrbi tudi za uravnavanje telesne toplote in odstranjevanje odpadlih snovi. Kar zadeva oskrbo s tekočino, smo v slovenskih gorah največkrat odvisni od lastnih zalog. Količina vode, ki jo potrebujemo pri celodnevnem izletu, je odvisna predvsem od vremenskih razmer in intenzivnosti napora. Količino vode, ki jo mora posameznik popiti med potjo, je zato težko določiti. Spili naj bi več kot štiri litre tekočine, še vedno pa je najlažje, da se ravnamo po barvi urina, ki mora biti podobna barvi jabolčnega soka. Med turo je treba popiti manjše količine, saj se iz črevesja v eni minuti ne more vsrkati več kot 20 mililitrov tekočine. Večje količine tekočine si privoščimo po končanem izletu. Zelo je pomembno, da pijemo, še preden se pojavi občutek žeje, ki je zelo nezanesljiv in se navadno pojavi šele takrat, ko smo že dehidrirani. Največ vode izgubimo zaradi potenja ob naporu, nekaj pa tudi zaradi pospešenega dihanja, ki ga povzroči redkejši zrak. Med hojo po gorah lahko izgubimo od pet do osem litrov tekočine, ki jo je seveda treba nadomestiti. To najbolje dosežemo s kombinacijo energijskih, vitaminskih in mineralnih napitkov, če pa nam najbolj prija voda, je priporočljivo, da poleg pohrustamo še kakšnega od slanih prigrizkov, saj je na višini povečana tudi izguba mineralov in soli. Priporočljivo se je izogibati kofeinskim in drugim diuretičnim napitkom, odsvetujemo pa tudi žgane pijače, ki v primerih večje izčrpanosti vplivajo na ravnotežje, zmožnost dobre presoje in povzročijo dehidracijo.
Voda je nujno potrebna snov za proizvodnjo energije, ki poskrbi tudi za uravnavanje telesne toplote in odstranjevanje odpadlih snovi. Kar zadeva oskrbo s tekočino, smo v slovenskih gorah največkrat odvisni od lastnih zalog. Količina vode, ki jo potrebujemo pri celodnevnem izletu, je odvisna predvsem od vremenskih razmer in intenzivnosti napora. Količino vode, ki jo mora posameznik popiti med potjo, je zato težko določiti. Spili naj bi več kot štiri litre tekočine, še vedno pa je najlažje, da se ravnamo po barvi urina, ki mora biti podobna barvi jabolčnega soka. Med turo je treba popiti manjše količine, saj se iz črevesja v eni minuti ne more vsrkati več kot 20 mililitrov tekočine. Večje količine tekočine si privoščimo po končanem izletu. Zelo je pomembno, da pijemo, še preden se pojavi občutek žeje, ki je zelo nezanesljiv in se navadno pojavi šele takrat, ko smo že dehidrirani. Največ vode izgubimo zaradi potenja ob naporu, nekaj pa tudi zaradi pospešenega dihanja, ki ga povzroči redkejši zrak. Med hojo po gorah lahko izgubimo od pet do osem litrov tekočine, ki jo je seveda treba nadomestiti. To najbolje dosežemo s kombinacijo energijskih, vitaminskih in mineralnih napitkov, če pa nam najbolj prija voda, je priporočljivo, da poleg pohrustamo še kakšnega od slanih prigrizkov, saj je na višini povečana tudi izguba mineralov in soli. Priporočljivo se je izogibati kofeinskim in drugim diuretičnim napitkom, odsvetujemo pa tudi žgane pijače, ki v primerih večje izčrpanosti vplivajo na ravnotežje, zmožnost dobre presoje in povzročijo dehidracijo.
Limona
V nahrbtniku ne sme manjkati limona, ki bo v primeru, da nam zmanjka vode, poskrbela za primerno osvežitev, dovolj zaužitih vitaminov in prečiščenje našega telesa. S koščkom limone bomo tudi ublažili bolečine, ki jih povzročajo piki žuželk, in poskrbeli za zmanjšanje oteklin. Ta čudoviti sadež se dobro obnese tudi kot učinkovito naravno sredstvo za odpravljanje žuljev, zato mora postati nepogrešljivi del naše opreme za gore.
Vrečka za smeti
Vse, kar bomo nesli v gore, naj nas spremlja tudi na poti nazaj, zato je prav, da s sabo vzamemo tudi dovolj veliko vrečko za smeti. S takšnim ravnanjem bomo pripomogli, da bodo gore res sinonim za neokrnjeno naravo in pravi balzam za oko in dušo.
V nahrbtniku ne sme manjkati limona, ki bo v primeru, da nam zmanjka vode, poskrbela za primerno osvežitev, dovolj zaužitih vitaminov in prečiščenje našega telesa. S koščkom limone bomo tudi ublažili bolečine, ki jih povzročajo piki žuželk, in poskrbeli za zmanjšanje oteklin. Ta čudoviti sadež se dobro obnese tudi kot učinkovito naravno sredstvo za odpravljanje žuljev, zato mora postati nepogrešljivi del naše opreme za gore.
Vrečka za smeti
Vse, kar bomo nesli v gore, naj nas spremlja tudi na poti nazaj, zato je prav, da s sabo vzamemo tudi dovolj veliko vrečko za smeti. S takšnim ravnanjem bomo pripomogli, da bodo gore res sinonim za neokrnjeno naravo in pravi balzam za oko in dušo.
Za konec še enkrat poglejmo, kaj ne sme manjkati v našem nahrbtniku:
| Sedem stvari, brez katerih v gorah ne gre ... |
| 1 SUHO SADJE, ŽITNE PLOŠČICE, ČOKOLADA (marelice, brusnice, datlji, fige, slive ...) |
| 2 POLNOZRNAT KRUH |
| 3 OREŠČKI (indijski, brazilski, lešniki, mandlji ...) |
| 4 TEKOČINA (voda, izotonični napitki ...) |
| 5 LIMONA |
| 6 PLOČEVINKE (ribe, mesni narezki, paštete ...) |
| 7 VREČKA ZA SMETI |
Kaj pa vi vzamete s seboj v gore? Svoje ideje in nasvete nam zaupajte v komentarju!
UI
Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
