Na trgu najdemo več različnih vrst šunk, kar potrošnikom lahko povzroča pri odločitvi za nakup kar precej težav, kajti na prvi pogled so si vse podobne in nosijo ime – šunka. Ko je govora o dobri velikonočni šunki, je zato pomembno, da poznate osnove in tudi natančno veste, kakšne so vaše želje.
Kakovost šunke je odvisna od pasme prašiča, od krme, od starosti ob zakolu in seveda tudi od načina obdelave mesa. Šunka je navadno (raz)soljeno zadnje prašičje stegno ali kos stegna, ki je lahko prekajeno ter sušeno ali pasterizirano. V zadnjih letih je priljubljena izbira za velikonočno šunko tudi prekajen svinjski vrat (šink). Meso je sočno in tudi nekoliko bolj mastno, kot v primeru pleča ali stegna, in je primerno tudi za nadaljnje pečenje v kvašenem testu.
Sušena šunka
Te šunke so temno rožnate ali rožnate barve in se pogosto prodajajo že pripravljene za uživanje. Nekateri proizvajalci oziroma ponudniki sicer zahtevajo kuhanje, zato preverite oznako z navodili za kuhanje.
Sušena in prekajena šunka
Te šunke so povsem enake sušeni šunki, le da je v postopku priprave mesa dodan tudi korak dimljenja. Prava velikonočna šunka je navadno soljena z začimbami, dimljena in nato še sušena.
Pakirane šunke
Če boste velikonočno šunko kupili v trgovini, boste najverjetneje dobili pakirano šunko. Šunka je v tem primeru že termično obdelana in primerna za takojšnje uživanje, a jo je pred zauživanjem priporočljivo dodatno prekuhati. Pri nakupu pakirane šunke pazite, da ima izdelek čim manj luknjic in minimalno izcejene tekočine v sami embalaži.
Pri izbiri bodite pozorni tudi na morebitne dodatke – seznam aditivov naj bo čim krajši. Mnogi proizvajalci namreč v želji, da je šunka čim težja, v meso vbrizgajo mešanico vode, soli, sladkorja, pa tudi beljakovin in različnih dodatkov (emulgatorji, stabilizatorji) – s tem pa si znižajo stroške in povečajo dobiček. Aditive, kot so karagenan, ksantan, gelan, različne gume, dodajajo zato, da lahko izdelkom dodajo več vode. Vsebnost vode mora biti označena na etiketi, zato pri izbiri šunke bodite pozorni na ta podatek.
Kuhanje velikonočne šunke
Za veliko noč se pogosto poraja vprašanje, kako kuhati šunko. Ko jo kupite, preberite deklaracijo. Če na njej piše pasterizirana mesnina, to pomeni, da je šunka že kuhana in je zato primerna za takojšnje uživanje. Tako šunko lahko zgolj dokuhate oziroma pogrejete. Če pa imate domačo šunko oziroma na deklaraciji piše presna mesnina, jo morate obvezno prekuhati.
Osnovno priporočilo, ki se ga držimo pri kuhanju šunke, je, da šunko kuhamo od 50 do 60 minut na vsak kilogram. To pomeni, da če imamo šunko, ki tehta en kilogram, jo kuhamo približno eno uro.
Meso položimo v lonec ustrezne velikosti in prilijemo toliko hladne vode, da je meso povsem prekrito s tekočino. Za okus damo lovorjeve liste in poper v zrnju, soli pa ni potrebno dodajati, še zlasti v primeru, da imamo slano domačo šunko iz razsola. Za poseben okus lahko tretjino vode nadomestimo z belim vinom.
Šunko segrevamo počasi, kuhamo pa jo na srednji temperaturi, da zgolj rahlo vre. Ko je kuhana, jo ohladimo v tekočini, v kateri se je kuhala. Najbolje je, da jo skuhamo en dan pred serviranjem in pustimo, da se čez noč hladi v tekočini, v kateri se je kuhala.
Če ima šunka kožo, jo lahko tudi odstranimo, če nas moti. A boljše je, da jo odstranimo po kuhanju, saj pomaga obdržati sočnost mesa.
Voda, v kateri se je kuhala domača šunka, je odlična jušna osnova, v katero lahko zakuhamo izbrano zelenjavo ali ješprenj, lahko pa z njo tudi zalijemo enolončnico.