Mladega vina se drži več oznak, nekateri zanj pravijo, da je nezahtevno, lahko celo nedodelano in brez kompleksnosti, zaradi česar nanj hitro pozabimo, spet drugi pa poudarjajo njegovo prijetnost, enostavnost, svežino, in lahkost. Mlado vino ima svoje značilnosti, med njimi tudi to, da ni namenjeno staranju in da je obdobje njegovega uživanja kratek čas po njegovem nastanku. Mlado vino odpiramo zgodaj po trgatvi, v novembru, pri čemer pa prav dolgo tudi ni aktualno. Svoj karakter, svežino in prijetnost izgubi v nekaj mesecih. V Sloveniji velja, da se mlada vina s prodajnih polic umaknejo 31. januarja.

»Mlado vino je vino tekočega letnika, je torej prvo, ki pride na trg. Zanj je značilna igrivost, svežina, mladost, lahkotnost in nenazadnje je tudi prvi indic kvalitete novega letnika,» pravi slovenski sommelier Gašper Čarman.

V Sloveniji je mlado vino povezano z martinovim, praznikom, ki po ljudskem izročilu mošt preobrazi v vino in predstavlja simbolični zaključek dela v vinogradu in polju. Praznik, ki ima poganske korenine, predstavlja tudi prošnjo, da naj se obilje ponovi tudi naslednje leto, stari običaji povezani z jesenski zahvalnim dnevom pa so se prenesli na godovanje krščanskega svetnika. Sv. Martin Tourski, ki se je rodil na današnjem Madžarskem, je bil cerkveni konjeniški častnik v današnji Franciji, v škofa pa so ga posvetili leta 371 v mestu Tours. Kroži zgodba, kako se je, ko so ga izvolili v ta cerkveni položaj, skril med gosi, te pa so ga izdale z oglašanjem. Bil je tudi zelo skromen in obstaja legenda, kako je še kot vojak pozimi srečal berača in ker mu ni imel drugega za podariti, je svoj plašč prerezal in mu ga da pol, da ne bi zmrznil.

Martinovo je v Sloveniji danes čas uživanja mladega vina, kostanja, pečene gosi ali race, mlincev in rdečega zelja. Dogodkov, ki v tednu ali dveh oz. predvsem ob koncih tedna okoli goda sv. Martina, ki je 11. novembra, vabijo na praznovanje vinske kulture, je pri nas vsako leto veliko. Predstavljajo se vinarji, okušajo vina, odvijajo se pojedine in se druži. Skoraj tudi ni gostilne, ki v tem času ne bi v svoj meni uvrstila martinove pojedine. Martinovo ima v našem kulturnem okolju, z močno vinogradniško tradicijo, tako zelo vidno vlogo. Sommelier Gašper Čarman za martinovo pravi, da je »krasen praznik«, po pomembnosti pa, da pri nas sledi božiču in veliki noči. Zavest o prazniku vina je v sodobnosti postala široko razširjena, tradicija, preoblečena v današnji čas, pa je tudi dober prodajni artikel.

Mednarodna zvezda med mladimi vini je nedvomno beaujolais nouveau. »Le Beaujolais nouveau est arrivé (v prev. Prišel je novi Beaujolais),« vsako leto tretji četrtek v novembru oznanja prihod francoskega mladega vina, ki velja za svetovno uspešnico, pospremljeno s pravim marketinškim spektaklom in ga po vseh celinah začnejo prodajati na isti dan. Slogan zanj si je v 70. letih prejšnjega stoletja izmislil eden od njegovih znamenitih proizvajalcev Georges Duboeuf, katerega se je leta 2005 v angleško govorečih trgih pridružil še It's Beaujolais Nouveau time. Od leta 1951 je bil za začetek njegovega vstopa na trg izbran 15. november, kar se ni izkazalo za praktično, saj to ni bil vedno delovni dan in zato so pred 34 leti sprejeli nov odlok. Odločitev o začetku prodaje najbolj slavnega mladega vina, ki velja še danes, tako sega v leto 1985, ko je njegova priljubljenost dobila tudi mednarodne razsežnosti.

Beaujolais nouveau je iz rdeče sorte gamay. Je svež, saden, lahek, s prijetno kislino in nizkimi tanini. Narejen je na jugu Burgundije iz grozdja tistega leta in gre v obtok kmalu po trgatvi. Nastane s karbonsko maceracijo, postopkom, ki naj bi ga po naključju odkrili v 30. letih prejšnjega stoletja. Grozdja ne stiskajo, temveč pustijo cele jagode, ki se delno zmečkajo pod lastno težo, fermentacija pa se odvije v jagodah. Na ta način se mošt v vino pospešeno spreminja, enako pa velja tudi za dozorevanje vina, ki je tako pripravljen na okušanje že po nekaj tednih.

Gašper Čarman pravi, da je sorta gamay idealna za karbonsko maceracijo, ki so jo pri beaujolais nouveau speljali do maksimuma. Za to francosko mlado vino, pa sogovornik pravi, da vsakemu ljubitelju vina priporoča, da ga poskusi vsaj enkrat v življenju, saj je kot »stil vina zelo všečen«.

V obdobju uživanja mladega vina je zanimivo pogledati tudi v izsledke raziskave kitajskih znanstvenikov iz leta 2014, ki je pokazala, da so ta zdravju bolj prijazna kot starana. V slednjih naj bi se 90 odstotkov antioksidantov izgubilo, še posebej antocian, ki ga najdemo v rdečem vinu. Testirali so merlot, cabarnet sauvignon, gamay in cabarnet franc in ugotovili, da se raven antociana prepolovi že po nekaj mesecih staranja. Prav tako pa se antioksidanti dlje obdržijo v vinu z višjimi kislinami.

**Minister za zdravje opozarja, da prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju.

Viri: winefolly.com, www.beaujolaisnouveauday.com, www.smithsonianmag.com, www.thelocal.fr